Igralci naj bi si zdaj ponovno želeli med predstavami kaditi zeliščne cigarete. Trdijo, da je za igro potrebna avtentičnost, toda: ali so na odru resnični umori, ali teče na odru resnična kri, ali si res injicirajo heroin, ali res pijejo npr. vodko, je na odru vse stoodstotno resnično? Nič od tega, vse je igrano in s tem ni prav nič narobe. Cinični um bi mislil, da je to povezano s hinavskimi donacijami, ki so jih iz leta v leto prejemali od tobačne industrije. A slučajno zdaj, ko bo konec donacij, ko se bo končalo oglaševanje na mestih prodaje, si cela četica gledališčnikov (govorijo kar v imenu vseh) in nekateri člani odbora DZ za zdravje lastijo pravico, da bodo silili skoraj vse igralce v redno vdihovanje strupov, tudi številnih kancerogenov, pa tudi gledalce. Kot edini poklic bodo igralci zdravstveno diskriminirani. In to kljub temu da imajo povsem prepričljive nadomestke, ki so v uporabi v številnih evropskih državah.
Kakšna »kultura« neki? Kancerogeni dim ni nikoli bil nobena kulturna dediščina, nikoli ni bil nič drugega kot način za propagiranje kajenja, ko so gledalci najmanj pozorni na to, in to v številnih kulturnih dejavnostih. Tobačniki pač že dolgo razumejo moč podob. Kaj pa k temu žene odbor za zdravstvo, obstaja kakšna smiselna razlaga za to? Gre za mati vseh korupcij, torej takšne vrste, ki traja že 70 let, tako velika, da se o njej redko govori. Tobačna industrija ni nikoli priznala, da milijoni ljudi umirajo zaradi njihovega izdelka, da namerno manipulirajo z izdelkom, da bi čim bolj zasvojil, da namerno ciljajo na otroke itd. In nikoli se niso nikomur za vse to opravičili. Svoj boj bijejo do konca.
V DZ so poslanci pred samo dvema mesecema z 61 – 0 (!) sprejeli novo in napredno zakonodajo ZOUTPI. In ne mine niti nekaj tednov, pa si je ta industrija že pokorila odbor za zdravstvo, celo »varuhi zdravja« podpirajo, da je treba na odrih kaditi. S čim neki pa so njih prepričali? Tobačna industrija (11 podjetij v ZDA) je bila leta 2006 obsojena po tako imenovani zakonodaji RICO (aktivnosti organiziranega kriminala, tako imenovani protimafijski zakonodaji), enako kot družina Gambino, družina Lucchese… Sodnica Gladys Kessler je v sodbi navedla njihove ključne aktivnosti: sistematično prikrivanje dokazov o škodljivosti, zarotniško tajenje in spodbujanje dvoma, namerno manipuliranje z izdelkom, da bi čim bolj zasvojili…
Kaj nam torej pove prisotnost številnih lobistov in predstavnikov tobačne industrije na seji odbora za zdravstvo, ali morda nadzorujejo glasovanje (s tem neposredno nasprotujejo namenu Konvencije FCTC, saj tako »sodelujejo« pri postopku)? In vedno znova se to skuša javnosti predstaviti kot bitko med kadilci in nekadilci… Tako je to, dragi bralci. Če je nekaj popolnoma skregano z zdravo pametjo in logiko, je treba iskati razlage drugje. Dobro poglejte, kako bodo 30. maja 2017 glasovali izvoljeni poslanci, komu in čemu so podlegli; to glasovanje je dan pred vsakoletnim svetovnim dnevom brez tobaka. Če bi slučajno podlegli kot celota – naj še kdo kadar koli reče, da delajo v dobro ljudi. V tem primeru bodo jasno in kolektivno delovali za industrijo zasvojenosti, raka in smrti – stoodstotno proti ljudem, proti vam in vašim otrokom.
Luka Šolmajer, Ljubljana