V Nemčiji poteka vse živahnejša razprava o tem, ali bi bilo treba uvesti zakonsko obvezno cepljenje otrok proti nalezljivim otroškim boleznim, kot so ošpice, mumps, davica itd. Razprava je postala še posebej aktualna zaradi nekoliko pogostejših in obširnejših izbruhov ošpic v zadnjih letih in nekaj tragičnih smrtnih primerov. Minister za zdravje Hermann Gröhe je dejal, da dejstvo, da ljudje še vedno umirajo za ošpicami, nikogar ne more pustiti hladnega in da je v Nemčiji kljub visoki precepljenosti populacije še vedno preveč takih, ki so bili cepljeni le enkrat ali pa sploh niso bili cepljeni.
Na ministrstvu so, da bi zapolnili te luknje, pripravili zakonodajni predlog, ki staršem nalaga obvezno udeležbo na posvetu o pomenu cepljenja pri zdravniku, je poročal nemški časnik Bild. Nekateri starši se namreč temu izogibajo, pa čeprav od septembra lani velja za obvezno, in o statusu cepljenosti otrok tudi ne obveščajo vrtcev, kar je v Nemčiji večinoma obvezno. Vrtci bi po novem morali pristojne obvestiti, če se starši ne bi udeležili takšnega posveta. V teh primerih staršem grozi do 2500 evrov kazni.
Minister sicer ni naklonjen zakonski uvedbi obveznega cepljenja, k čemur pozivajo nekatera zdravniška združenja. Združenje zdravnikov za otroke in mladostnike BVKJ meni, da bi morali otrokom, ki jih starši ne dajo cepiti, prepovedati vpis v vrtec in tudi v druge izobraževalne ustanove. A vsi nimajo takšnega mnenja. Nasprotniki uvedbe obveznega cepljenja se bojijo, da bi to pri starših izzvalo ravno nasproten učinek in da bi precepljenost začela upadati. Za povečanje precepljenosti zato podpirajo uvedbo mehkejših ukrepov.
Najnovejši epidemiološki podatki o nalezljivih boleznih Inštituta Roberta Kocha kažejo, da se število ugotovljenih primerov okužb z ošpicami v zadnjih letih nekoliko povečuje. Leta 2015 so na primer našteli nekaj manj kot 2500 primerov, leta 2016 »le« 325, letos pa bo bržčas znova več primerov, saj so jih v prvem trimesečju leta že našteli več kot 400. V prejšnjem desetletju je po številu primerov izstopalo le leto 2006, ko so prav tako ugotovili nadpovprečno veliko primerov. Podatki kažejo skrb zbujajoče povečevanje obolevnosti za ošpicami med otroki, predvsem pri dojenčkih, starih do enega leta, ko večina še ni cepljena. Na inštitutu pojasnjujejo, da je mogoče ta podatke pojasniti tudi z dejstvom, da je med obolelimi večji del beguncev in migrantov, ki niso imeli dostopa do cepljenja. Poleg tega dojenčki zbolevajo pogosteje tudi zato, ker jih starši cepijo kasneje, kot je priporočljivo. V Nemčiji prvo cepljenje proti ošpicam priporočajo z 11 meseci.
V Severnem Porenju - Vestfaliji, kjer se letos soočajo z izjemno velikim številom primerov ošpic, zdravniki ugotavljajo, da se te širijo predvsem med dojenčki in otroki priseljencev iz jugovzhodne Evrope, ki nimajo urejenega zdravstvenega zavarovanja in posledično otrok ne dajejo cepiti. Konec minulega tedna je Essen, mesto v tej zvezni deželi, pretresla novica, da je za posledicami okužbe z ošpicami umrla 37-letna mati treh otrok. Zdravniki so pri pregledu njene zgodovine cepljenja ugotovili, da je bila proti ošpicam cepljena le enkrat, kar pa po ocenah stroke ne zadošča za dolgotrajno imunost, zaradi česar je bilo tudi uvedeno dvakratno cepljenje proti ošpicam. Podatki o precepljenosti tistih, ki zbolijo za ošpicami, sicer kažejo, da jih velika večina ni cepljena; letos na primer 84 odstotkov. Deset odstotkov jih je bilo cepljenih enkrat, pet odstotkov pa dvakrat. Na inštitutu pojasnjujejo, da dolgoročni podatki kažejo, da imunizacija tudi z dvakratnim odmerkom v dveh do petih odstotkih ni uspešna.
V Nemčiji stopnja precepljenosti šoloobveznih otrok proti ošpicam narašča, a pri drugem cepljenju še vedno ne dosega 95 odstotkov (precepljenost je po zadnjih podatkih nekaj več kot 92-odstotna), kolikor velja za tisto mejo, ki še zagotavlja tako imenovano čredno imunost. Ta manko bodo zdaj skušali na ministrstvu za zdravje odpraviti z novo zakonodajo.
