Tako v delodajalskih organizacijah kot tudi v sindikatih opozarjajo, da poklicno zavarovanje ne služi več svojemu namenu. Delavci namesto, da bi se poklicno upokojili, večinoma delajo do starostne pokojnine, zbrana sredstva pa dvignejo ali prenesejo v dodatno pokojninsko zavarovanje. V Konfederaciji slovenskih sindikatov (KSS), ki jo vodi predsednik Sindikata vojakov Slovenije Gvido Novak, kot tipična primera nenamenske porabe sredstev navajajo lanski množični dvig sredstev vojakov iz svojih računov ter Premogovnik Velenje, kjer se kljub izpolnitvi pogojev ne želi poklicno upokojiti več kot sto rudarjev.
Po podatkih Kapitalske družbe (Kad) se je od ustanovitve Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja v letu 2013 poklicno upokojilo zgolj 377 zavarovancev, od tega lani 180, v prvih štirih mesecih letos pa 28. Po drugi strani se je lani za enkratno izplačilo oziroma prenos sredstev odločilo kar 3531 zavarovancev, od tega 3011 vojakov, v letošnjem prvem četrtletju pa 173. Evidence o tem, koliko od skupno 46.600 upravičencev je doslej izpolnilo pogoje za poklicno upokojitev, a se niso želeli upokojiti in delajo naprej, na Kadu ne vodijo, prav tako o tem ne zmorejo podati ocen.
Za poklicne upokojitve, do katerih so upravičeni delavci, ki opravljajo »zdravju škodljiva dela oziroma dela, ki jih po določeni starosti ni mogoče uspešno poklicno opravljati«, je s prispevki delodajalcev letno namenjeno od 60 do 80 milijonov evrov. Polovico od tega naj bi po izračunih Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) prispevali delodajalci v zasebnem sektorju.
Povprečna poklicna pokojnina znaša 1675 evrov
Lanski masovni dvig sredstev vojakov, ki zaradi zgrešene zakonodaje, po kateri svojega poklica po 45. letu ne morejo opravljati, pogojev za poklicno upokojitev pa pri teh letih še ne izpolnjujejo, je bil še nekako razumljiv. Težje pa je dojeti početje večine preostalih upravičencev do poklicne pokojnine. Če so takšna dela res škodljiva za zdravje in jih ni mogoče opravljati po določeni starosti, bi pač pričakovali, da jih prepustijo mlajšim in pohitijo v pokoj takoj, ko izpolnijo pogoje. Še zlasti zato, ker je povprečna poklicna pokojnina po podatkih Kada lani znašala kar 1675 evrov ali dobrih tisoč evrov več od povprečne starostne pokojnine.
Za odlašanje z upokojitvijo sta po besedah Zdenka Lorberja, predsednika sindikata Alternativa, ki zastopa železničarske delavce, kriva zakonodaja in »kalkulacija«. »Takšnega početja ne podpiramo, a dejstvo je, da sedanja zakonodaja pač omogoča, da lahko ljudje kalkulirajo in si z daljšim ostajanjem na delovnem mestu obogatijo starostno pokojnino,« pravi Lorber.
GZS: Ta dela očitno niso tako težka
Čeprav na ministrstvu za delo ocenjujejo, da novi pokojninski načrt poklicnega zavarovanja z zaostritvijo pogojev za dvig sredstev (ta lahko od 1. januarja dvignejo le tisti vojaki, ki niso več zaposleni, ob redni upokojitvi pa le tisti, katerih sredstva na osebnem računu ne presegajo 5000 evrov), »ustrezno odgovarja na pomanjkljivosti ureditve poklicnega zavarovanja«, pa to še vedno ne rešuje ključnega problema da je namreč poklicno zavarovanje namesto varovanja zdravja s hitrejšim upokojevanjem postalo nekakšen odškodninski sklad za določene poklice.
David Švarc, sekretar sindikata poklicnega gasilstva, ki deluje pod okriljem ZSSS, meni, da bi se bilo treba vrniti v nekdanji sistem štetja zavarovalne dobe s povečanjem (beneficirana delovna doba), ki je veljal do leta 2001. Po tem sistemu so se zavarovanci avtomatično upokojili, ko so skupaj z beneficijami dosegli polno delovno dobo. Tatjana Čerin z GZS pa se zavzema predvsem za prečiščenje že zdavnaj zastarelega seznama delovnih mest, ki so upravičena do poklicne pokojnine. »Zelo nizko število poklicnih upokojitev dokazuje, da lahko delavci na številnih delovnih mestih zaradi tehnološkega napredka in izboljšanih delovnih razmer delajo vse do starostne upokojitve. Po naši oceni je na seznamu vsaj polovica poklicev, ki tja ne spadajo več,« pravi Čerinova. Delodajalci med take uvrščajo zlasti avtoprevoznike, livarje, pilote, železničarje...
Uredba, v kateri bi na novo določili merila in kriterije za ugotavljanje delovnih mest za poklicno zavarovanje, bi sicer morala biti sprejeta že sredi leta 2013, a bo do njene uveljavitve v praksi verjetno preteklo še precej vode. Ko bo Klinični inštitut za medicino dela dokončal izdelavo analize obstoječih delovnih mest (to naj bi predvidoma storil do konca tega leta), čaka namreč socialne partnerje še usklajevanje, ki pa bo zaradi »zelo različnih ciljev delodajalcev in sindikatov«, kot pojasnjujejo na ministrstvu, zagotovo zelo težavno. »Glede na to, da gre za poklice, ki zelo hitro zagrozijo s protesti, pa kakšnih večjih sprememb tudi ni pričakovati,« dodaja Čerinova.
