Predvolilno politično premirje je prvi prekinil vodja laburistov Jeremy Corbyn z govorom, v katerem je dejal, da je sodelovanje Britanije v vojnah na tujem dalo gorivo terorizmu v Britaniji. Čeprav tako misli večina Britancev, so ga srdito napadli številni konservativni pa tudi nekaj laburističnih politikov, ki so povezani z »blairovskim« krilom stranke. Z različnimi besedami so mu očitali opravičevanje terorizma in »mehkobo do terorizma«, čeprav si teh očitkov ni zaslužil niti z eno besedo.
Podtikanja in potvarjanja
Najbolj sta se razburjala obrambni minister Michael Fallon, ki je Corbynu pripisal »zelo zmedeno in nevarno razmišljanje, ker namiguje na to, da je Britanija na tak način sama priklicala nase teroristični napad v Manchestru«. Zunanji minister Boris Johnson, ki je v preteklosti sam povezoval britansko sodelovanje v vojnah na tujem in terorizem islamskih skrajnežev v Britaniji, je zdaj vpričo ameriškega zunanjega ministra Rexa Tillersona dejal, da so bile Corbynove besede »absolutno pošastne«: »To, da se prav v tem tednu pojavi poskus opravičevanja ali legitimiziranje terorističnih akcij, je nekaj neverjetnega in nerazložljivega.« Nekaj neverjetnega, a razložljivega je to, da konservativci posegajo po tako očitnem podtikanju in potvarjanju tega, kar je dejal Corbyn.
Zaradi razumljive občutljivosti teme je Corbyn zelo pozorno izbiral besede in poudaril, da je povsem jasno, da je vsa krivda na teroristih. »Noben razlog, ki bi temeljil na akcijah katere koli vlade, ne more opravičiti ali celo primerno razložiti srhljivih dejanj, kot je bil pokol tega tedna, vendar moramo biti dovolj pogumni za priznanje, da vojna proti terorju enostavno ne deluje. Potrebujemo pametnejši način za zmanjšanje grožnje iz drugih držav, ki dajejo zatočišče teroristom in ustvarjajo terorizem. Laburistična vlada bi poskrbela za to, da bi naša zunanja politika zmanjševala, ne pa povečevala grožnje naši državi. Vojska na naših ulicah je jasen dokaz, da sedanji pristop ne deluje,« je dejal Corbyn.
Vojska se vrača v vojašnice
Potvarjanje Corbynovih besed je posledica nervoze v konservativni stranki. Ko so hočeš nočeš v kampanji, posebno v volilnem manifestu, morali spregovoriti še o čem drugem kot o brexitu in o tem, da ga lahko izpelje le močna in stabilna Theresa May, ne pa po njihovem nesposobni, brexitu in ekonomiji (zdaj tudi varnosti države) nevarni Corbyn, so v manj kot dveh tednih zapravili večji del 24 odstotkov prednosti, ki so jo imeli na začetku kampanje. Zdaj naj bi bila le še petodstotna. Po najnovejših raziskavah javnega mnenja bi 43 odstotkov vprašanih glasovalo za konservativce, 38 odstotkov pa za laburiste.
V Britaniji so medtem v soboto teroristično nevarnost znižali na drugo najvišjo stopnjo, na kateri je bila pred napadom v Manchestru: s kritične, razglašene le štiri dni prej, po kateri je napad le vprašanje časa, na resno, po kateri je zelo verjeten. Tudi vojska naj bi se jutri zvečer začela umikati v vojašnice. Prepričanje mnogih, da bi policija in varnostne službe morale preprečiti napad, ker je bil napadalec stereotipni potencialni samomorilski bombaš, ki bi ga morali opazovati ves čas, je botrovalo objavi podatkov o tem, da spremljajo 23.000 islamskih skrajnežev – potencialnih teroristov, da preiskujejo 500 terorističnih načrtov, v katere je vpletenih 3000 skrajnežev, in da so v zadnjih osmih tednih preprečili pet terorističnih zarot.
