Res je, imamo subjektivno in objektivno odgovornost, vendar se za objektivno odgovornostjo skrivajo tudi subjekti. Zdaj iščemo stare posnetke in obtožujemo vse povprek, kdo bi bil vse odgovoren za katastrofo Kemisa, in obračamo in komponiramo besede, ki bi nam bile všečne. Hočemo kri.
Kakor koli, vsaka zgodba se nekje začne. Začela se je z nakupom zemljišča. Kemis je bil zgrajen na območju, ki se mu reče Natura 2000 in kjer veljajo poostreni naravovarstveni pogoji. Kako se je pojavil Kemis na tem območju kot neposredni sosed Komunalnemu podjetju, si lahko samo mislimo.
V petek so nam Vrhničanom v Cankarjevem domu predstavniki odgovornih institucij predavali iz kemije na temo posledice požara v Kemisu. Odgovora, ali je solata na mojem vrtu kontaminirana, nisem dobil.
Je Vrhnika v zadnjem obdobju vse večja žrtev države in pokvarjenega kapitala ali celo smetarske mafije, kot namiguje nepovezani poslanec dr. Dobovšek?
Kot občinski svetnik sprejemam odgovornost, da sem leta 2015 pokimal za nekakšno razširitev Kemisa, ki naj bi pomenila še varnejše od varnega zbiranja, kot zdaj vidimo, vseh mogočih nevarnih odpadkov. Večina svetnikov nas ni prisluhnila peščici svetnikov, posebno Daniju Cukjatiju, ki je opozoril na zelo resno nevarnost, ki preži v Kemisu. Direktor Kemisa in župan sta prepričala večino svetnikov, da je podjetje Kemis najbolj varno od varnega.
Je bil to direktni nateg svetnikov ali že prej celotne države, ki je izdala vse vrste dovoljenj za obratovanje slovenskega Černobila, se sprašujem.
Osebno menim, da se bo moral v dogajanje neposredno vključiti tudi nadzorni odbor občine Vrhnike in podati svoje mnenje, kako je prišlo do raznih občinskih soglasij, saj ima za to krajevno in stvarno pristojnost.
Vid Drašček, Vrhnika