Ljubljanska obvoznica je na večini odsekov v konicah že na robu zmogljivosti. Če se v tem času zgodi še kakšna nesreča, se odvije najbolj črn scenarij. Že v osnovi dolge kolone postanejo še daljše, vozniki pa mrzlično iščejo alternativne poti. Najprej so na udaru vpadnice, ki že tako in tako komaj požirajo promet, nato pa še vse mogoče stranske ceste. Zato ni napačen vtis, da Ljubljana takrat praktično stoji, je dejal Gregor Pretnar, prometni strokovnjak iz podjetja PNZ.
Scenarij 2020: povsod počasne kolone
Podobno se je nazadnje zgodilo v četrtek popoldne, ko je zaradi dveh blažjih nesreč pri Brezovici najprej obstal promet na avtocesti ter se nato prelil na ljubljansko obvoznico, Tržaško in Celovško cesto in številne stranske ceste. Dodatno je prometne razmere oteževalo dejstvo, da so imeli v Avstriji, Nemčiji in Švici praznik, tako da so mnogi vozniki izkoristili podaljšani konec tedna in krenili proti Hrvaški. A tudi brez teh »anomalij« ljubljanska obvoznica vse težje požira promet.
»Promet na severni obvoznici danes praktično vsak dan ob konicah stoji, medtem ko je pred dvema, tremi leti stal le proti BTC, ko je deževalo. In vsako leto bo slabše,« je povedal Pretnar, ki je s kolegom Tomažem Guzljem leta 2009 izdelal študijo o širitvi ljubljanske obvoznice, v kateri sta napovedala, da se bodo do leta 2020 na večini odsekov obvoznice v konicah vile počasne kolone. »Ljubljana je imela srečo v nesreči, ker promet zaradi gospodarske krize vse do leta 2014 ni rasel tako, kot smo še pred krizo pričakovali. Sicer bi se na ljubljanski obvoznici s situacijo, ki jo imamo danes, srečevali že pred tremi leti,« je pojasnil Pretnar.
Širitev zahodne obvoznice še v tem desetletju
Projekt širitve ljubljanske obvoznice je zato dejstvo. Najprej bo po besedah Marjana Kolerja z Darsa na vrsti zahodna obvoznica, ki jo bodo v šestpasovnico širili na odseku Koseze–Kozarje. Dars je pred približno enim letom s podjetji JV PNZ, ELEA iC in Projektivni atelje – NG sklenil več kot pol milijona evrov vredno pogodbo za projektno dokumentacijo in projekt za izvedbo del, nato bo na vrsti pridobivanje okoljevarstvenega soglasja in gradbenega dovoljenja. Po optimističnem scenariju bi lahko začeti graditi do konca leta 2019, gradbena dela pa naj bi trajala do leta in pol. Dela so v državnem lokacijskem načrtu ocenili na 37 milijonov evrov.
Bolj nejasna je usoda preostalega dela obvoznice, za katerega država lokacijskega načrta še ni sprejela. Dars je pred kratkim objavil šele razpis za izdelavo strokovnih podlag, ki bodo v oporo pri pripravi državnega lokacijskega načrta. To bo očitno projekt za prihodnje desetletje, ko bo treba nekje zagotoviti tudi skoraj 800 milijonov evrov, kolikor naj bi po prvih izračunih stala širitev. Gregor Pretnar, prometni strokovnjak iz podjetja PNZ, zato razmišlja, da bi bilo morda še najbolje najprej širiti vzhodno in južno obvoznico ter potem videti, ali potrebujemo še širitev severne obvoznice ali lahko preusmerimo tranzitni promet na južno obvoznico. To Dars ponoči že počne s tovornim prometom.
Do tedaj bodo tako obvoznica kot vpadnice po glavnem mestu po Pretnarjevih besedah vse bolj na udaru. »Ljubljana je prometno zelo specifična, ker je križišče mediteranskega in baltsko-jadranskega evropskega koridorja. Zato bo pritisk tranzitnega prometa tu vedno velik. Na srečo je trenutno na koridorju proti Balkanu malo prometa, vendar bo tu promet gotovo lahko hitro zrasel. Poleg tega je obvoznica zelo obremenjena, ker so praktično vse priljubljene točke umeščene na robovih – govorim o BTC, Tehnološkem parku, Rudniku.«
