Izpolnitev glavnega rezultatskega cilja kluba v letošnji sezoni. Napredovanje v drugo ligo je nadaljevanje rasti kluba, v katerem je bil najprej poudarek na razvoju mlajših selekcij. V članski konkurenci smo vsako leto napredovali v višjo ligo. Večina igralcev je študentov. Skoraj vsi člani so iz naše nogometne šole, enaka vizija bo tudi za naslednjo sezono, ko bomo priključili najboljše mladince in še kakšnega mlajšega igralca.
Sezono ste začeli kot trener mladinske ekipe, člansko pa ste prevzeli aprila, ko je Boštjan Kreft zaradi osebnih razlogov zapustil klub, čeprav je vodstvo želelo, da ostane. Kako zahteven je bil preskok?Ni bil zahteven, saj sva s Kreftom in člansko ekipo že prej dobro sodelovala. Videl sem tudi vse tekme članskega moštva v sezoni. V Bravu je proces dela v kadetski in mladinski ekipi primerljiv s člansko. Ni velikih razlik, na podoben način sem delal že zadnja štiri leta, tudi model igre v klubu smo vsi trenerji razvijali skupaj. Klub je nad vsemi, sistem ima rdečo nit in je skozi vse selekcije postavljen tako, da kdorkoli pride, ve, kaj mora delati.
Za Bravo je značilno, da vse tekmovalne ekipe od 15 leta naprej delajo in igrajo po enakem modelu.Že eno leto je model igre enak. Po tem želimo biti prepoznavni, prilagajamo pa ga biološkemu razvoju igralcev. Naša identiteta je napadalen nogomet z veliko ritma in dinamike brez ustavljanja, s čimer zlomiš tekmeca. Igramo presing visoko na polovici nasprotnika, podajamo žoge v globino in tako skušamo priti po najkrajši do gola nasprotnika. Takšen model igre igralca sili v hiter razvoj, veliko je igre ena na ena v obe smeri. Da je igra hitrejša, torej s čim več dinamike, na vseh tekmah igrišče polijemo z vodo, enako je tudi na treningih.
Vaša najhujša tekmica v ligi je bila Ilirija, soseda z drugega dela Šiške, ki ste jo prehiteli v spomladanskem delu.Mestna derbija v tretji ligi sta bila napeta in zanimiva, zdaj bo enako v drugi ligi, saj sem prepričan tudi v današnje napredovanje Ilirije. Tretja liga sploh ni lahka, je zelo specifična. V vsaki ekipi je nekaj kakovostnih igralcev, ki te spravijo v težave in povzročijo škodo. Obenem številne ekipe igrajo zaprto in z malo ritma, zato je težko prebiti obrambe okope, predvsem z našim slogom. Zadnjih deset tekem sploh ni bilo možnosti, da bi izpeljali protinapad z naše polovice.
Članska ekipa je bila spomladi strelsko zelo učinkovita. Ko ste premagali Lesce z 11:0, je Milan Tučič postavil rekord z osmimi zadetki na eni tekmi.Učinkovitost je le vrhunec uigranosti ekipe, saj smo imeli dovolj kakovosti že jeseni. Od fantov zahtevamo, da se ne ustavijo pri vodstvu 3:0, ampak odigrajo vso tekmo na najvišji možni ravni glede ritma in pristopa, ker sta tako tudi individualno razvijajo. Tučič je klasični srednji napadalec in velik potencial, ni pa edini izjemen talent v klubu. Velik poudarek je na individualnih treningih, ki so največja dodana vrednost, na delu v manjših skupinah po posameznih linijah in psihološki podpori.
Kakšen bo cilj v drugi ligi?Tekmovalni bo obstanek, še pomembnejši je razvoj vsakega igralca posebej. Druga liga mora postati razvojna in velika priložnost za igralce, ki končajo mladinski staž, da ne sklenejo karier. Mi bomo dali priložnost igralcem med 17 in 23 letom. Velikih nakupov okrepitev ne bo, ampak le za položaje, kjer smo šibki. A to bodo mladi in nadarjeni igralci, morda mladi reprezentanti, ki bodo tudi razvojno zanimivi, da jih je nato mogoče prodati. Skušali se bomo dokazovati z dejanji, torej predstavami na igrišču, da se bo širil dober glas o naši igri. Upam, da bo čim več klubov imelo podobno filozofijo kot Bravo. V Sloveniji je veliko odličnih mladinskih ekip, nato pa se ogromno fantov kar izgubi.
Konkurenca med klubi je velika. S čim privabite mlade igralce?Imamo dobro skavtsko službo, a večino najboljših igralcev so nam vzeli Maribor (Ogrinec), Domžale (Svetlin), Olimpija… Glede denarnih ponudb z njimi ne moremo tekmovati. V klubu tudi nimamo takšnih imen, da bi igralce nagovarjala takšna asa, kot sta bila Zahović in Pavlin. Mi igralce skušamo prepričati s kariernim načrtom, še posebej zdaj, ko smo prišli v drugo ligo.
Kako je voditi mlade, ki so vsak dan bombardirani z informaciji prek različnih medijev?V primerjavi s časom, ko sem bil jaz mlad nogometaš, imajo veliko več informacij. Z njimi so dobesedno zasuti, zato jih moraš animirati tako, da jim stvari predstavljaš v posnetkih na podlagi tega, kaj počnejo najboljše ekipe na svetu. Stvari, ki so bile za nas samoumevne, zdaj niso več. Eden takšnih primerov je pospravljanje rekvizitov. Nihče se jih ne dotakne, dokler jim tega ne rečeš. V identiteto kluba spadata tudi vedenje in bonton, da ni preklinjanja, zmerjanja, vpitja staršev izza ograde… V Ljubljani imamo glede tega že kar dober status.
Ali je mogoče, da Bravo postane drugi prvoligaš v Ljubljani?Enkrat verjetno bo. A najprej moramo priti do tega, da bo klub lahko preživljal samega sebe. Korak naprej želimo narediti zgolj s sedanjo vizijo kluba, torej lastnimi mladimi igralci. Ne bomo kupovali odsluženih igralcev.
Vaše trenerske ambicije?Maksimalne, a obenem želim imeti v življenju tudi ravnovesje, saj me zanimajo še druge stvari.
