Podjetja v večini primerov zaradi pomanjkanja ustreznega kadra sama usposabljajo sodelavce, ker pa želijo nove sodelavce čim prej vpeti v delovni proces, nekatera razmišljajo tudi o oblikovanju lastne akademije. Tudi v Orodjarstvu Gorjak, družinski gazeli iz Rač, kjer hkrati skušajo skrbeti za podmladek, saj je ta ključen za razvoj podjetja, poudarja Marko Gorjak, pomočnik direktorja. V teh dneh imajo objavljen razpis za CNC-operaterja pripravnika.
»Potrebujemo tudi izkušene CNC-operaterje, ročne orodjarje, v prihodnje tudi programerje. Ker imamo premajhen priliv novih sodelavcev, ne moremo nemoteno izvajati kariernih načrtov, kar pomeni, da sodelavci ne morejo napredovati. Zato ni čudno, da se nekateri odločijo za kariero drugje, četudi jih skušaš zadržati z višjo plačo,« vzroke za fluktuacijo komentira Marko Gorjak.
Usposabljanje ni dovolj
Zavod za zaposlovanje v sodelovanju z ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport izvaja 300-urno usposabljanje za CNC-operaterja, vendar po Gorjakovem mnenju to ni dovolj, da bi se lahko udeleženec po končanem usposabljanju že lahko vključil v delovni proces. Zato razmišljajo o akademiji, kjer bi v sodelovanju s partnerjem iz izobraževalne sfere postavili okolje za učenje dijakov, v katerega bi podjetje prispevalo svoja orodja in sodelavce, ki bi opravljali naloge mentorjev. »Tako bi po koncu šolanja medse sprejeli že narejenega mladega človeka,« je slikovit Gorjak.
Zato že pregleduje možnost kandidiranja na državnem razpisu, pri čemer pa ni šel mimo truda države za postavitev Magnine lakirnice in pripadajočega distribucijskega ter energetskega središča v občini Hoče - Slivnica. »Ne le da sta lokalna skupnost in država izjemno pospešili in tudi preskočili vrsto potrebnih postopkov, država namenja tudi 18-milijonsko subvencijo. Kar nas lokalna podjetja postavlja v podrejen položaj. Nihče se namreč ne vpraša, kakšen bo neposreden vpliv na dejavnost mnogih majhnih podjetij, ki bodo s prihodom Magne nekonkurenčna prav zaradi kadrovske luknje, ki jo bo prihod Magne še poglobil.«
Kmalu Balkan ne bo več rešitev
Zavod za zaposlovanje je v zadnjem času pospešil postopke pri pridobivanju delovnih dovoljenj za tujce, vendar se na ta tok delovne sile podjetja ne bodo mogla prav dolgo zanašati.
»Delovno dovoljenje lahko dobimo najpozneje v treh mesecih. Vendar že opažamo, da tudi v državah nekdanje Jugoslavije kadra ni oziroma se mnogi za odhod v tujino ne bodo nikoli odločili, nekatera slovenska podjetja pa denimo že posojajo varilce v Srbijo,« s primerom ponazarja razmere Gorjak. Po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje je bilo konec aprila v evidenci brezposelnih prijavljenih 219 oseb z izobrazbo orodjarja, poklic orodjarja pa je pred brezposelnostjo opravljalo 70 brezposelnih. Sicer pa so delodajalci v prvih štirih mesecih letos v evidenco zavoda sporočili 72 prostih delovnih mest za orodjarje, od tega v aprilu osem. Podjetja so se odločala tudi za zaposlovanje tujcev in zavod je od januarja do aprila letos izdalo 12 delovnih dovoljenj za orodjarje.
