Slovensko morje je po besedah Mateje Poje iz Agencije republike Slovenije za okolje zelo čisto. »Slovenija je edina država v Evropi, ki je imela lani na vseh 21 kopališčih na morju, na katerih jemljemo vzorce, odlično kakovost kopalne vode,« pojasnjuje sogovornica.
Tudi prvi letošnji vzorci, ki so jih vzeli v slovenskem morju, kažejo na dobro stanje voda. Cvetočemu morju, ki pred leti tudi v Sloveniji ni bilo redkost, so konec zadale nove in urejene čistilne naprave. Pa smo lahko s tem zadovoljni oziroma kakšno obremenitev za okolje prinašata obmorski in navtični turizem?
»V štirih mesecih turistične sezone bi na morju želeli vsi početi vse. Kopanje, šport, zavarovana območja, navtični turizem, gospodarstvo,« našteva Jadran Klinec, direktor Uprave RS za pomorstvo. »Gre za stvari, ki se izpodbijajo. Treba se bo dogovoriti, do katere mere določene stvari dopuščati,« opozarja Klinec in dodaja, da je slovenska obala zaradi svoje majhnosti med najbolj obremenjenimi v Evropi. Prehiteva nas le še Belgija.
V štirih mesecih polovica letnih odpadkov
Z zgovornim podatkom o obremenjenosti slovenske obale postrežejo v Okolju Piran. V turistično najbolj obremenjenih mesecih, od junija do septembra, odpeljejo 43 odstotkov vseh letnih komunalnih odpadkov in prečistijo 45 odstotkov vseh letih odpadnih voda. Manj kot 17.000 prebivalcem se v tistih mesecih pridruži več kot 43.000 turistov, ki na Obali prenočijo, medtem ko dnevnih gostov – njihovo število pa ni zanemarljivo – ne šteje nihče. »Turizem je precejšen onesnaževalec, skoncentriran je na štiri mesece. Če bi bilo to bolj razporejeno skozi vse leto, bi lažje obvladovali vse skupaj,« pojasnjuje Sandra Martinčič Loboda iz Okolja Piran. Njen sodelavec Neset Dulai dodaja, da na skoraj 2700 parkiriščih zgolj avgusta ustvarijo kar četrtino letnega prometa, v omenjenih štirih mesecih pa več kot polovico.
Največji onesnaževalci prihajajo po morju
Druga nevarnost čistemu okolju preti z morja. »Vpliv navtičnega turizma na okolje je v poletni sezoni v ekstremnem porastu,« opozarja Klinec. »Najbolj moteč, predvsem za morske živali, je hrup plovil. Ob prihodu več plovil hkrati je tako močan, da lahko povzroči pogin živali,« pojasnjuje in opozori na lanski primer, ko so najverjetneje zaradi tega iz morja potegnili sedem mrtvih želv. »Za naš košček morja je ta številka ogromna,« pravi. Druga grožnja okolju so premazi, s katerimi lastniki zaščitijo svoje barke in čolne, tretja pa izpuščanje odpadnih vod jadrnic kar v marinah, čeprav bi jih po pravilih lahko izpustile šele 12 milj od obale. Torej ne v slovenskih vodah. V primeru večjih tovornih ladij pa Klinca najbolj žalosti, da Slovenija kot ena redkih držav še vedno ni ratificirala konvencije o nadzoru in upravljanju balastnih vod, s katerimi ladje ob razložitvi tovora uravnavajo obremenitev. Čeprav je lahko izpust teh voda v našem občutljivem morskem okolju za domače živalske in rastlinske vrste zelo nevaren, država še ni naredila koraka k temu, da bi lahko inšpektorji izpuste teh voda tudi nadzirali.
Ne nazadnje, v slovenskem morju je 350 najrazličnejših prireditev na leto, od regat, plavalnih maratonov do tekmovanj s čolni… V slovenskem morju pa se v najvišji sezoni zgolj ob Belih skalah pred Izolo po nekaterih ocenah sreča od 300 do 500 plovil na dan.
