Večina najbolj uspešnih slovenskih podjetij, kot je farmacevtska in elektrotehniška industrija, še kako temelji na odličnem delu slovenske znanosti. Najbolj se ta odvisnost odraža v kadrih, ki jih za samostojno in kreativno delo usposabljamo znanstveniki na univerzah in raziskovalnih inštitutih. Aktivnosti glede sodelovanja med industrijo in raziskovalci, ki jih podpira država, so pogosto usmerjene v cenejšo izvedbo rutinskih analiz za industrijo, kar ni dolgoročno poslanstvo raziskovalnih organizacij. Bolj pogosto nam podjetja iz tujine predlagajo sodelovanje pri projektih, ki imajo ambicijo razviti nove tehnologije namesto manjših izboljšav izdelkov, ki bodo takoj zreli za prodajo. Najbrž je to povezano z velikostjo akumulacije, ki jo imajo podjetja na voljo za bolj tvegane in ambiciozne projekte. Brez trajne javne podpore znanosti bo tudi za industrijo ta vir inovativnosti neizogibno presahnil.
Med pogovorom za Dnevnik na to temo sem povedal, da temeljnih raziskav, iz katerih izvirajo najbolj prodorne tehnologije, namesto raziskovalnih inštitutov in univerz ne bo izvajala industrija. To velja tako za Slovenijo kot za vse druge države po svetu, vključno z ZDA. Javno financirane raziskave so motor razvoja gospodarstva in vse družbe, kar je lepo predstavila Mariana Mazzucato v knjigi Podjetna država. Bolj daljnovidne vzhodnoevropske države, kot sta npr. Poljska in Češka, intenzivno vlagajo v infrastrukturo za znanstvene preboje, podpirajo razvoj kadrov in dajejo priložnost najbolj uspešnim raziskovalcem, s čemer želijo zmanjšati zaostanek za EU13 in si gradijo tir v prihodnost. Lep primer je češki CEITEC z več kot 200 milijoni evrov vlaganj, vključno s krioelektronskimi mikroskopi, ki bi jih zelo potrebovali v Sloveniji. Med nedavnim obiskom na ministrstvu za visoko šolstvo, raziskave in inovacije (dobra izbira resorja, ki smo jo v Sloveniji žal zavrgli) v Parizu sem izvedel, da v Franciji predsednik vlade razpolaga s fondom za prihodnost (programme d'investissement d'avenir), s katerim izdatno (200 do 800 milijonov evrov) in dolgoročno podpirajo najbolj prodorne centre odličnosti, temelje znanosti v svetovnem merilu.
Slovenija je po prebivalstvu majhna in zato je tudi njen znanstveni prispevek v celoti majhen, kar pa ne pomeni, da nimamo na izbranih področjih vrhunskih posameznikov in skupin, ki dosegajo preboje v svetovnem pomenu. V skladu z velikostjo države jih ni prav veliko, vendar imamo veliko dosežkov na področjih od naravoslovnih ved, tehnologije, medicine do družboslovja in humanistike. Pametne države dajejo priložnost številnim raziskovalcem, da se dokažejo, in potem podpirajo tiste, ki dosegajo vrhunske rezultate.
Roman Jeralavodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta v Ljubljani