Stavka pri »Edinosti«.

Vodstvo »Društva časnikarjev« v Trstu je naslovilo na zastopnika izdajateljev lista »Edinost« sledeče:

»Ozirom na odgovor, ki ste ga podali našemu sedaj poslujočemu svetniku g. Antonu Pittaniju na pogovoru, ki se je vršil v torek, 18. t. m. (za kateri pogovor sem podpisani Vas naprosil in radi česar sem se napotil skupno z gosp. Pittanijem v Vašo pisarno, kjer pa Vas v svoje obžalovanje nisem mogel dočakati radi drugih nujnih opravkov), ozirom na tak odgovor, ki je potrjal, da nočete privoliti za urednike lista »Edinost« v časnikarsko delovno pogodbo, ki Vam je znana, naročeno mi je, da Vam sporočam v imenu tega vodstvenega sveta zbranega danes v sejo, kakor sledi:

»Vsled negativnega vspeha pogajanj z izdajatelji lista »Edinost« glede vporabe italijanske časnikarske delovne pogodbe zapušča osobje uredništva, uprave in odprave časopisa z današnjim večerom svoje delo.

O tej okolnosti je naše društvo obvestilo tukajšnje časopisje.«

V Trstu, 20. majnika 1920.

Z popolnim spoštovanjem

Dr. Polidoro Polidori. tajnik, l. r.

To pismo je prejel zastopnik izdajateljev »Edinosti« sinoči ob 7 zvečer v svoje veliko začudenje.

Tukajšnje društvo časnikarjev je bilo zahtevalo od izdajateljev vseh tukajšnjih dnevnikov, naj se v danem roku izreče, je-li sprejme za svoje osobje italijansko časnikarsko delovno pogodbo, ki velja za dnevnike v Italiji in ki je bila sklenjena brez sodelovanja časnikarjev in izdajateljev listov zasedenega ozemlja. (…)

Edinost, 21. maja 1920

Kriza v madžarskem časopisju.

LDU. Beograd, 21. maja. Zveza lastnikov budimpeštanskih listov je sklenila, da radi pomanjkanja papirja dne 10. junija odpusti vse delavce in nameščence v uredništvih.

Jugoslavija, 22. maja 1920

Za imuniteto novinarjev.

LDU. Beograd. 20. maja. »Beogradski Dnevnik« se zavzema za to, da bi se naj časnikarjem za njihovo politično kritiko zagotovilo enako varstvo zakona, kakor ga imajo poslanci, ki jih radi govorov v parlamentu ne morejo klicati pred sodišče. Brez varstva njihove kritike ni demokracije. Položaj časnikarjev je podoben položaju poslancev, ker pišejo kot politični kritiki. Res je, da morejo napraviti pogreške, kakor jih tudi delajo poslanci, toda to bi bila manjša škoda kakor pa v primeru, da bi se predstavniki javne besede preganjali, kakor se to godi v reakcionarnih državah.

Slovenski narod, 22. maja 1920

Našim zvestim čitateljem in vsemu našemu narodu!

Dan, ki smo ga z žalostjo videli bližati se in skušali zadržavati do skrajnih mej, končno pa morali določiti za konec tekočega polletja, – ta dan je prišel že sedaj, kar hipoma in nepričakovano. Naznanilo, ki bi ga bili radi vsaj odlašali do zadnjega, mora že sedaj izpod upirajočega se peresa in ukrep, narekovan po trdi, neubežni potrebi, se mora izvršiti takoj! S to številko preneha »Edinost« izhajati kot dnevnik, s prihodnjo, ki izide v torek, 25. t. m., prične izhajati trikrat na teden popoldne, ob torkih, četrtkih in sobotah. (…)

Edinost, 22. maja 1920

Zaplenjeni!

Včerajšnjo našo številko, ki je bila zelo bogata, nam je državno pravništvo zaplenilo. List je bil poslan na policijo že ob pol enajsti uri. Ker ni bilo nobenega ugovora, smo list ekspedirali in oddali na pošto. Nakrat je prišla ob pol eni uri popoldne policija in zaplenila celo naklado: raznašalcem je bil list odvzet, ravno tako zaseženi poštni paketi. Odlok policijskega ravnateljstva, s katerim se odreja zaplemba, pa nam je bil dostavljen šele ob četrt na drugo uro popoldne. Vsled pozne ure nismo mogli prirediti druge izdaje in so naši bralci ostali brez lista. Prosimo jih za oproščenje, ker nismo krivi tega mi, ampak počasnost zaplenjujoče oblasti. (…)

Naprej, 30. maja 1920

Papirja ni.

Nastopila je papirna kriza na celem svetu. Papirja je vsaki dan manj, cene pa vedno rastejo. Posebno v naši državi se občuti ta kriza, ker pri nas dozdaj še ni razvita papirna industrija. Posebno slabo se godi časopisom. Pred vojsko se je plačalo za 1 kg časopisnega papirja 26 v, danes pa stane 1 kg že do 30 K. In še dobiti ga ni. (…) V Ameriki je preminilo vsled pomanjkanja papirja okoli 3000 listov. (…) Ker v Jugoslaviji nimamo papirnatih tovarn, bi morala država sama storiti vse, da dobimo od zunaj papir. Država pa papir še naravnost podražuje, ker zahteva od 1 kilograma skoraj 1 K uvozne carine. (…) To je pa vendar narobe svet. Upamo, da se naši državniki kmalu spametujejo in spremenijo svojo carinsko politiko.

Straža, 2. junija 1920

Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si