Čas pred poletjem je najpomembnejši za razmislek o preventivi pred kožnim rakom, so prepričani v Združenju slovenskih dermatovenerologov, kjer v okviru celomesečne ozaveščevalne akcije Euromelanom z geslom Imaš samo eno kožo že deseto leto vabijo tudi na brezplačne preventivne dermatološke preglede. Potekali bodo prihodnji teden. Na njih vsako leto odkrijejo nove primere raka, tudi lani, je povedala predsednica združenja dermatovenerologinja Aleksandra Dugonik.
Zanimanje za preventivne preglede je iz leta v leto večje in že presega zmogljivosti, ugotavljajo dermatologi, ki jih vse večja ozaveščenost ljudi veseli. Kot pravijo, je možnost kožnega raka v celoti sicer nemogoče odpraviti, je pa mogoče z ozaveščenostjo, zdravim načinom življenja in preudarnim izpostavljanjem soncu bistveno omejiti vsaj tveganja za kožnega raka.
Najnevarnejši je melanom
Obstaja več vrst kožnega raka, najnevarnejši med njimi je melanom, ki se hitro razširi v sosednja tkiva in različne organe. Zato je umrljivost, če ni odkrit v zgodnji fazi, zelo visoka – vsak teden umrejo dva do trije oboleli. Dovolj zgodaj odkrit melanom, debeline manj kot 0,5 milimetra, je ozdravljiv v kar 99,6 odstotka. Pred desetimi leti so pri nas odkrivali melanome, ki so bili v povprečju debelejši od dveh milimetrov, danes pa zaradi večje ozaveščenosti odkrivajo tanjše od 0,7 milimetra, kar je zelo dober rezultat tudi v svetovnem merilu, ocenjujejo strokovnjaki. Raziskave pa žal še vedno kažejo, da se v Evropi nevarnosti UV-žarkov sicer zaveda kar 91 odstotkov Evropejcev, a se jih ustrezno zaščiti le 40 odstotkov.
Za kožnim rakom največkrat zbolijo starejši od 50 let, kar dermatovenerologi pripisujejo tudi posledicam več desetletij starega neodgovornega vedenja, povezanega z izpostavljanjem soncu, in na srečo preživelega mita, da je zagorela koža zdrava. Koža namreč pretiranega izpostavljanja soncu nikoli ne pozabi in ne odpusti, nasprotno, zapomni si ga in vztrajno sešteva vse stare grehe pretiranega izpostavljanja.
Ob nezadostni zaščiti so pri pretiranem nastavljanju soncu koži najnevarnejši predvsem UVA- in UVB-žarki. Zato ne kaže pozabiti, da vročino čutimo zaradi infrardečih in ne UV-žarkov, zaradi česar nas lahko sonce opeče ne glede na to, da pred tem nismo imeli občutka, da smo se soncu preveč izpostavljali. Še zlasti se tveganje povečuje pri ljudeh, ki so utrpeli hujše sončne opekline že pred 20. letom.
Dejavniki tveganja so tudi dedna zasnova, svetlejša polt, kajenje in večje število kožnih znamenj. Izpostavljeni so zlasti ljudje, ki se jim po telesu pogosto pojavljajo nova znamenja, saj se v obstoječem kožnem znamenju razvije le tretjina melanomov, dve tretjini pa se jih pojavi kot novo znamenje kjer koli na koži, lahko tudi na sluznici. Zato bi morali ljudje s številnimi pigmentnimi znamenji pogosteje obiskati strokovnjaka, opozarjajo dermatovenerologi. Priporočajo, da se ljudje naučijo tudi sami spremljati in opazovati svoja kožna znamenja ter prepoznati morebitne spremembe.
Samopregledovanje
Pri samopregledovanju najprej pozorno pregledamo obraz, ušesa in predel za ušesi. Lasišče lažje pregledamo s pomočjo sušilnika za lase. Pregledamo tudi dlani in notranje strani podlakti in nadlakti, nato komolce in pazduhe. Pregledamo še vrat, trebuh in prsi ter pred ogledalom ob pomoči manjšega ročnega ogledala še tilnik, ramena in hrbet, zadnjo stran stegen in zadnjico. V sedečem položaju pregledamo notranjo stran stegen, narte in podplate. Ne pozabimo na nohte in predel spolovil, pri čemer uporabimo ogledalo.
