Za rekonstrukcijo dojke se v Sloveniji odloči več kot 60 odstotkov bolnic z rakom dojke. Tako je, ker je pri nas rekonstrukcija sestavni del zdravljenja raka dojke, ženskam pa so na voljo različne možnosti rekonstrukcije. Več kot polovica se jih odloči za rekonstrukcijo z lastnim tkivom, ki ga vzamejo s trebuha. V zadnjih letih rekonstrukcijski kirurgi UKC Ljubljana pri tem uporabljajo 3D-model, kar omogoča, da je na novo narejena dojka enake oblike kot zdrava.
Ta inovacija, ki so jo uvedli na Kliničnem oddelku za plastično, rekonstrukcijsko in estetsko kirurgijo in opekline UKC Ljubljana pod vodstvom prof. dr. Uroša Ahčana, je plod desetletij razvoja onkološke kirurgije in rekonstrukcije dojke. Pred več kot štirimi desetletji pacientke po radikalni operaciji raka dojke, s katero so odstranili celo dojko, niso imele možnosti rekonstrukcije dojk in je bil videz ženske po zdravljenju raka dojke dramatično spremenjen, je pojasnil Ahčan. Pacientkam so ostajale brazgotine, operacije so bile dolge, prihajalo je do nepredvidljivih zapletov. Korak naprej so naredili z mikrokirurško rekonstrukcijo dojke s prostim režnjem, vendar se je za to odločilo le malo žensk.
Na voljo so različne možnosti
Danes se za rekonstrukcijo dojke pri nas odloči več kot 60 odstotkov bolnic, kar je bistveno več kot v Evropi in svetu. Na voljo so različne tehnike: z onkoplastično kirurgijo preoblikujejo dojko, kadar odstranijo samo del tkiva, kadar odstranijo dojko v celoti, je možna avtologna rekonstrukcija (rekonstrukcija z lastnim tkivom) ali rekonstrukcija s silikonskimi vsadki, mogoča je tudi kombinacija različnih tehnik. Kadar se pacientka odloči za rekonstrukcijo dojke, lahko ta poseg rekonstrukcijski kirurgi ob sodelovanju s kirurgi onkologi opravijo sočasno z odstranitvijo dojke, torej v enem operativnem posegu. Ob rekonstrukciji odstranjene dojke lahko pacientkam ponudijo tudi korekcijo zdrave dojke, kar pomeni, da se bolnica po operaciji zbudi z lepšimi dojkami, kot jih je imela prej.
V 15 letih so v Sloveniji opravili več kot 2300 rekonstrukcij. Več kot polovico na mikrokirurški način z lastnim tkivom, po čemer je Slovenija znana v svetu, je povedal Ahčan. V zadnjih petih letih so v UKC Ljubljana na mikrokiruški način operirali 608 bolnic, v 99,6 odstotka je operacija uspela. Kot prvi na svetu so v UKC Ljubljana izvedli inovativno mikrokirurško tehniko rekonstrukcije dojk s 3D-modelom.
Rekonstrukcija sestavni del zdravljenja raka dojke
Visoko število opravljenih rekonstrukcij je tudi plod multidisciplinarnega pristopa: rekonstrukcijski kirurgi UKC Ljubljana sodelujejo s kirurgi Onkološkega inštituta in na tedenskih skupnih konzilijih pripravijo za vsako pacientko posebej strategijo zdravljenja raka dojke in rekonstrukcije dojke. »Bolnicam ponudimo različne možnosti zdravljenja, pomembno pa je, da bolnice same izberejo možnost in obliko zdravljenja,« je povedal Uroš Ahčan.
Rekonstrukcijo na stroške zdravstvene blagajne omogočijo tudi ženskam po preventivni odstranitvi dojk. Tako imenovano preventivno mastektomijo onkologi svetujejo ženskam, ki so nosilke mutacij genov, povezanih s pogostim zbolevanjem za rakom dojk, najpogosteje z BRCA1 ali BRCA2. Preventivna mastektomija zmanjša verjetnost bolezni za 90 do 95 odstotkov in podaljšuje pričakovano življenjsko dobo nosilk mutacij; tako tistih, ki še niso zbolele, kot tistih, ki so že prebolele raka dojk. Ker je preventivna mastektomija zelo agresiven poseg, je pred odločitvijo nujno poglobljeno svetovanje in skrben premislek, je pojasnil prof. dr. Janez Žgajnar z Onkološkega inštituta Ljubljana. Tudi tem pacientkam ponudijo takojšnjo rekonstrukcijo. Za preventivno odstranitev dojk se odloči četrtina nosilk mutacij, ki še niso zbolele, in polovica tistih, ki so že zbolele za rakom dojk. Delež preventivnih odstranitev dojk se po Žgajnarjevih besedah v zadnjih letih povečuje.
Genetsko svetovanje in testiranje
Preventivne kirurške posege svetujejo pacientkam po opravljenem genskem testiranju, ki je potrdilo okvaro genov, povezanih z večjo ogroženostjo za raka dojk in jajčnikov. Onkološki inštitut Ljubljana bolnikom omogoča ne samo opravljanje genskega testa, ampak celovito genetsko svetovanje in testiranje, spremljanje in preventivne posege. Na genetsko svetovanje napotijo posameznike iz družin, kjer se rak pojavlja pogosteje. Končni cilj obravnave posameznika je ocena ogroženosti za raka na podlagi genskega testa in priprava individualiziranih presejalnih oziroma preventivnih pregledov na podlagi medicine, podprte z dokazi. Genski izvid lahko v določenih primerih vpliva tudi na izbiro ustreznejšega zdravljenja, je pojasnila doc. dr. Mateja Krajc, vodja ambulante za genetsko svetovanje in testiranje z Onkološkega inštituta.
