Vsak zagon Termoelektrarne Brestanica (TEB) je posledica nekega izrednega dogodka v elektroenergetskem sistemu Slovenije. Našo aktivacijo odredi Eles kot operater prenosnega sistema, s katerim imamo posredno po družbi Gen energija pogodbo o zagotavljanju tovrstnih storitev. Pojasnil, kaj točno je v ozadju aktivacije Termoelektrarne Brestanica, mi nimamo: včasih je to posledica izpada večje enote, kot sta šoštanjska termoelektrarna ali Nuklearna elektrarna Krško (NEK), ali pa naravnih nesreč, kot so poplave ali daljša sušna obdobja oziroma nizke temperature. Tako lahko govorimo, da brestaniška termoelektrarna ob vsakem zagonu rešuje Slovenijo pred morebitnim razpadom elektroenergetskega sistema. Kar se tiče krške jedrske elektrarne, je TEB alternativni vir za nujno napajanje nuklearke, in ko vsa redundanca znotraj NEK odpove, lahko računajo na naše agregate. Ti so neposredno povezani s krško nuklearko.
Začetek letošnjega leta so zaznamovale nizke temperature na celotnem območju Evrope. V državah, ki so predvsem odvisne od proizvodnje hidroelektrarn, je proizvodnja elektrike drastično padla zaradi zmrzovanja in neugodne hidrologije rek. Kakšno vlogo je v tem času odigrala Termoelektrarna Brestanica?Naša vloga se je še posebej izkazala v zimskih mesecih letošnjega leta, ko je TEB zaradi pomanjkanja električne energije ob obratovanju tudi proizvajal energijo za prodajo v komercialne namene. Cene električne energije so namreč januarja zelo poskočile, tako da je bila sicer draga proizvodnja iz plinskih elektrarn smiselna tudi za trg. Takšno obratovanje v zadnjih letih sicer ni bilo zelo pogosto, a zaradi klimatskih sprememb v prihodnje predvidevamo še več tovrstnih situacij. Predvsem tu mislim na vremenske razmere, kot so nizki vodostaji v hladnih zimah oziroma v vročih poletjih, in vse večjega vključevanja obnovljivih virov energije (kot sta sonce in veter) v Sloveniji in tudi Evropski uniji.
V skladu z evropskimi predpisi se pripravlja liberalizacija tudi na trgu terciarne energije. To pomeni, da bi lahko to energijo namesto doma nemoteno kupovali v tujini. Stroškovno gledano je konkurenca iz tujine seveda dobrodošla. Ampak kaj to pomeni z vidika dobave energije?Pri tem se pojavlja problem razpoložljivosti kapacitet v tujini. Že v preteklosti smo se iz nekaterih primerov naučili: Slovenija je zakupila kapacitete v tujini in ko se je pojavila potreba po aktivaciji, tuji dobavitelji terciarne regulacije niso izpolnili pogodbenih zavez. Pri produktu, kot je terciarna regulacija, je tudi evropska komisija prepoznala problematičnost te liberalizacije. Zato je pomembno, da ima vsaka država tudi svoje lastne kapacitete za terciarno regulacijo znotraj države, kjer je dobava v primeru izpada delujočih agregatov zagotovljena brez nevarnosti prezasedenosti omrežja ali kakršnih koli drugih težav. To je podobno kot v času finančne ali migrantske krize: tedaj je vsaka država članica Evropske unije reševala težave z zapiranjem meja.
Ko govorite, da je Termoelektrarna Brestanica pozimi reševala naš elektroenergetski sistem, ali to pomeni, da tudi sicer takrat ni bilo mogoče kupiti elektrike na tujem? Torej, če tedaj ne bi imeli domače rezerve, kot je brestaniška termoelektrarna, bi lahko v tem primeru, če se preveč zanašamo na uvoz, ostali tako rekoč v temi?Da, v takšnih razmerah lahko nastopijo razmere, ki pripeljejo tudi do razpada elektroenergetskega sistema. To je realna nevarnost oziroma kot pravi stroka, gre za verjetnost.
Pa se je že zgodilo, da smo bili v Sloveniji tik pred tem, da ostanemo v temi?Seveda, januarja letos smo bili zagotovo tik pred tem, da v Sloveniji doživimo električni mrk.
Naložba v šesti plinski blok TEB v višini 37,9 milijona evrov je letošnja največja energetska naložba v državi. Kako to, da je ta v času aktualnega boja s TEŠ 6 šla tako rekoč neopazno mimo?Pred začetkom izvedbe naložbe smo pridobili vsa soglasja pristojnih ustanov. Projekt smo pripravljali skoraj desetletje. Po naših trenutnih projekcijah bo šesti plinski blok TEB zaključen po terminskem načrtu, torej do leta 2018, in znotraj vrednosti naložbenega načrta oziroma celo pod vrednostjo, kot smo jo predvideli v naložbenem programu. Glede TEŠ 6 pa lahko rečem le, da imamo v državi pristojne ustanove, ki bodo ugotavljale nepravilnosti.
Ali boste v Termoelektrarni Brestanica nadaljevali naložbe v sedmo, osmo in deveto plinsko enoto? Če da, me zanima, kako jih boste tržili, glede na to, da Eles nima potreb po dodatnih kapacitetah?Za naložbo v sedmo plinsko enoto bo odločitev predvidoma padla konec leta 2019. S postavitvijo nove šeste plinske turbine ne rešujemo izteka življenjskih dob treh starih blokov (1, 2 in 3) manjših moči. Alternativa postavitvi še ene plinske turbine je revitalizacija oziroma generalna obnova teh treh starih turbin, kar pa seveda z več vidikov (tehničnega, ekonomskega in okoljskega) ni optimalna rešitev. Vložiti je namreč treba okoli 10 milijonov evrov za turbino, pa imamo še vedno staro napravo. Naložbi v osmi in deveti blok sta še popolni neznanki.
TEB prvenstveno zagotavlja tako imenovano terciarno rezervo, ki je najpomembnejša v primeru izpada večjega elektroobjekta v državi. Ker je največji objekt Termoelektrarna Šoštanj, mora biti te rezerve za nekaj manj kot 600 MW. Ker terciarno rezervo Eles zakupi na dražbah, me zanima, ali imate s sistemskim operaterjem sklenjeno ustrezno dolgoročno pogodbo?Sistemskih vzrokov za angažiranje TEB je veliko in ne delujemo le zaradi šoštanjske termoelektrarne, kot bi to lahko razumela širša javnost, ampak so tu tudi krška nuklearka in drugi delujoči agregati v elektroenergetskem sistemu. TEB nima neposrednega pogodbenega razmerja z Elesom. Vse svoje kapacitete namreč proda Gen energiji, ta pa kasneje trži in sodeluje na razpisih za sistemske storitve. Tako vemo, da so bili določeni razpisi Elesa v preteklosti dolgoročne narave, zadnji razpis pa je bil sklenjen za eno leto.
Ali to hkrati pomeni, da Eles lahko zakupi to rezervo tudi v tujini, ne le doma? Kaj to sicer pomeni za slovenski elektroenergetski sistem?Eles je že v preteklosti zakupil sistemske storitve v tujini, kar pa po našem mnenju ni dobro. Zaradi kriz, kot sta že omenjeni finančna in migrantska, in načina njihovega reševanja, bi morala Slovenija dolgoročno glavnino teh storitev zagotoviti na svojem ozemlju, če hoče suvereno zagotavljati varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega sistema, in to ob vsaki uri in vremenu. To je tudi tematika energetskega koncepta Slovenije.
Kako komentirate dejstvo, da omenjeni energetski koncept, ki je v pripravi, neuradno predvideva tudi gradnjo drugega bloka NEK, vendar šele po letu 2050. Ali sploh potrebujmo drugi blok krške nuklearke?Vse strokovne analize kažejo, da brez dodatne konkurenčne velike enote za proizvodnjo električne energije v državi na dolgi rok ne bo šlo. Sam menim, da ga absolutno potrebujemo. Brez NEK 2 in po zaustavitvi šestega bloka termoelektrarne Šoštanj bo Slovenija energetsko gledano povsem odvisna od uvoza. Zagotovo bo v tem primeru cena električne energije drastično poskočila.
Nemčija je pred tremi leti začela z množičnim zapiranjem jedrskih elektrarn, v Sloveniji pa v tem trenutku razmišljamo oziroma že načrtujemo drugi blok krške nuklearke, ki nas bo stala od 3,5 do 5 milijard evrov. Ali ni to paradoksalno?Res je, da je Nemčija sprejela odločitev o zapiranju jedrskih elektrarn in se odločila za energijo iz obnovljivih virov. Po drugi strani pa je bil zaradi obnovljivih virov nedavno objavljen podatek, da v treh nemških pokrajinah načrtujejo gradnjo dodatnih »kapacitet za stabilizacijo omrežja« z močjo okoli 2 GW. Te dodatne kapacitete, plinske turbine, bodo namenjene stabilizaciji delovanja sistema ob prehodu na nov energetski koncept. Menim, da ni treba vedno slepo slediti velikim državam, kot je Nemčija, ampak v takšni meri, da zadovoljiš pričakovanja. Vsekakor pa se moramo pri nas sami odločiti za prihodnjo energetsko pot. Mislim, da bi odmik od jedrske opcije povzročil negativne učinke. Mi potrebujemo varovalke in garancije za nemoteno oskrbo s tako pomembno dobrino, kot je električna energija.
