Podjetje Kemis je objavilo tabelo, iz katere je razvidno, da je bilo 15. maja, ko je tovarno zajel požar, skladiščenih 948 ton nevarnih in 452 ton nenevarnih odpadkov. Ogenj je dosegel 456 ton nevarnih in 414 ton nenevarnih odpadkov, pri čemer velja pojasnilo, da vsi ti odpadki niso zgoreli, kajti nekatere je ogenj le oplazil. Kateri so zgoreli in katerih so se ognjeni zublji le dotaknili, ni znano. Med tistimi, ki so bili v stiku z ognjem, je bilo tudi 963 kilogramov pesticidov, 12 ton barv, lepil in smole, ki vsebujejo nevarne snovi, 55 ton organskih topil, pralne tekočine in matične lužnice…
Živo srebro naj ne bi gorelo
Kemisov seznam si je ogledal tudi kemik Tomaž Ogrin z Instituta Jožef Stefan. Ugotovil je, da so poimenovanja produktov, ki so goreli, zelo splošna, zato je težko natančno ugotoviti, za katere snovi je šlo. V več opisih podatkov piše, da gre za nevarne snovi, a ne, za katere. Kljub temu je iz opisa več odpadkov razvidno, da so gorele strupene (tudi rakotvorne) snovi, kakor je napovedal pred dnevi, ko je dejal, da je že črn dim, ki se je vil nad Vrhniko, dokaz, da so v zrak ušle kancerogene snovi. »Situacija je ostala takšna, kot je bila. Neznani strupi so bili v zraku. Škoda, ker ne vemo natančno, katere nevarne snovi so gorele. V vsakem primeru pa ta spisek daje osnovo za to, da je bil v zraku nevaren dim,« je dejal.
Kot posebno nevarne odpadke iz tistega dela seznama, ki jih je ogenj dosegel, je med drugim izpostavil odpadke, ki vsebujejo organska topila, barve in lake, tonerje, ki so še posebno nevarni, lepila, oljne filtre in olja, ki vsebujejo težke kovine. Pa plastiko in gumo, tekočino proti zmrzovanju in pesticide. »Pesticidi lahko gredo v zrak in tam proizvedejo druge strupene pline ali pa ostanejo takšni, kot so, in so strupeni kot taki,« je dejal.
Pozitiven podatek je, da glede na tabelo niso goreli nikelj-kadmijeve baterije, druge baterije in akumulatorji, ki vsebujejo svinec. »Glede na seznam ni gorelo živo srebro, vsaj ne elementarno, možno je le, da je bilo v kakšnih drugih spojinah. Toda meritve so pokazale, da je živo srebro v zraku bilo. Torej morajo pojasniti, kako je prišlo v zrak,« je še povedal Ogrin. Ker so na seznamu plastika in guma ter druga organska topila oziroma snovi, lahko sklepamo, da so v stik z ognjem prišle snovi, ki proizvajajo nerazgradljivi strupeni snovi dioksin in furan. Na analizo tal, ki bo pokazala, ali sta ti dve snovi v vrhniških tleh, prebivalci in tudi razne institucije nestrpno čakajo. Po zadnjih podatkih naj bi bili izsledki raziskave znani na začetku prihodnjega tedna. Dioksina se pristojni najbolj bojijo, saj je rakotvoren, deluje na imunski sistem in na razvoj človeka, v telo pa lahko pride z uživanjem hrane, predvsem živalskega izvora. Na primer prek mesa, masti, jajc, perutnine, rib…
Zakaj niso merili na površju zemlje?
Ogrin je kritičen do metode, s katero je Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano opravil meritve tal. Prisotnost snovi so merili v dveh globinah tal (od nič do pet centimetrov in od pet do dvajset centimetrov). Meni, da bi morali opraviti meritve tudi oziroma predvsem na površju. »Jaz bi zemljo postrgal na površju in pogledal, kaj se je nabralo na okenskih policah in strehah, ter to analiziral. Če vzamete vzorec v zemlji od 0 do 5 centimetrov, namreč razredčite tisto, kar je bilo na površini, zato je snovi relativno manj.«
Zaradi podatka, da so v potok Tojnica po požaru odtekli pesticidi, je Kemis zagotovil, da jih sprejema v skladu z dovoljenji. Generalni direktor agencije za okolje (Arso) Joško Knez je potrdil, da ima Kemis dovoljenje za to, in družbo pohvalil, ker skladišči pesticide. »Medtem ko črni trg očitno obstaja, je bolje, da kmetje pesticide prinesejo Kemisu, kot da z njimi onesnažujejo zemljo,« je dejal Knez. Medtem se vrstijo zahteve po zaprtju Kemisa, ki je namenil 30.000 evrov vrhniški gasilski zvezi.
