Tako se ponovno uveljavljajo stara preizkušena sredstva za zaščito, nego in zdravljenje rastlin. Eno takšnih je epsomska oziroma grenka sol. Ta je naravni mineral magnezijev sulfat z vsebnostjo okoli 10 odstotkov magnezija in 13 odstotkov žvepla, ki so ga odkrili v angleški pokrajini Epsom (od tod tudi ime). Vrtnarji jo že stoletja dodajajo paradižnikom, paprikam in vrtnicam, ker naredijo več cvetov in plodov, rastline so bolj zelene in pridelek je večji.
Rastline potrebujejo magnezij in žveplo
Magnezij je na vrtu nujno potreben v času klitja, za uspešen proces fotosinteze in proizvodnje klorofila ter v času tvorbe plodov. Pomaga krepiti celične stene in izboljša sposobnost rastline za vsrkavanje dušika, fosforja in žvepla. Če ga ni, rastlina utrpi poškodbe, ki jih težko premaga. Žveplo, ki je nepogrešljiv element za rast rastlin, je nujno potrebno za proizvodnjo vitaminov, aminokislin (in zato beljakovin) ter encimov. Poleg tega je tista sestavina, ki daje zelenjavi, kot sta brokoli in čebula, značilen okus. Žvepla redko primanjkuje v vrtni zemlji, ker ga vsebujeta tako kisli dež kot tudi živalski gnoj.
Pomanjkanja magnezija ne opazimo takoj
Posledice pomanjkanja magnezija pri rastlinah so različne. Nekatere vrste zelenjave (fižol, grah, solata in špinača) lahko rastejo v zemlji, ki ji primanjkuje magnezija in kljub temu dajo dovolj velik pridelek. Plodovke (paradižnik in paprike) ter vrtnice pa za optimalno rast in razvoj potrebujejo velike količine magnezija. Žal pomanjkanja ne opazimo takoj; posledice so vidne šele ob hudem pomanjkanju magnezija, ko je za rastlino lahko že prepozno. Pomanjkanje magnezija se kaže kot orumenelost listov med listnimi žilami, zvijanje listov, zaostala rast in plodovi brez pravega okusa.
Za zdrave paradižnike in paprike
Paradižniki in paprike imajo kar dvakrat večje potrebe po magneziju od ostalih rastlin, ki rastejo na naših vrtovih. Zato se pomanjkanje magnezija pri njih kaže še toliko bolj. Listi orumenijo med listnimi žilami in odpadajo, tvorjenje plodov pa se upočasni ali ustavi. Z epsomsko soljo bodo imeli več zelene mase, pa tudi s plodovi ne bo težav. Plodovi na paradižnikih in paprikah so z epsomsko soljo tudi do dvakrat večji, prav tako so večje in močnejše tudi rastline. Plodovi so sočnejši in okusnejši ter imajo debelejšo lupino. Navodilo: rastline vsakih nekaj tednov zalijemo z raztopino epsomske soli: 2 žlički na pol litra vode. Ob presajanju, prvem cvetenju in nastavljanju plodov lahko rastline poškropimo še z raztopino epsomske soli (1 žlička na pol litra vode).
Za razkošno dišeče vrtnice
Vrtnice, ki jim dodamo epsomsko sol, naredijo več stebel na vznožju rastline, imajo večje in več cvetov in več zelenih listov, ki so tudi temnejši. Navodilo: rožnim grmom potresemo ob vznožje stebel po pol skodelice epsomske soli spomladi, preden se začnejo odpirati prvi popki in po pol skodelice jeseni, preden začne odpadati listje. V času cvetenja vrtnice poškropimo z raztopino epsomske soli (1 jedilna žlica na pol litra vode). Za vsakih 30 centimetrov višine potrebujemo pol litra vode z epsomske soljo, torej za 1,2 metra visok grm pripravimo 2 litra vode s 4 jedilnimi žlicami grenke soli). Vrtnice z golimi koreninami lahko pred sajenjem namočimo v raztopini epsomske soli.
Zmanjša šok pri presajanju
Pri presajanju (iz rastlinjaka na vrt, iz manjšega v večji lonec, iz setvenih pladnjev na vrt) rastlina doživi šok, korenine pa so vsaj malo poškodovane. Poškodbe bo rastlina lažje zacelila s pomočjo hranilnih snovi, do katerih ji bo pot omogočila grenka sol. Navodilo: žličko epsomske soli stresemo v sadilno jamico, jo pokrijemo s tanko plastjo prsti, nato pa posadimo rastlino. Tako korenine ne bodo prišle v neposreden stik s soljo, ta pa bo lahko delovala enakomerneje in dlje časa.
Za več zelene mase
Za rastline, ki jim primanjkuje magnezija, so značilni rumeni listi, ker je magnezij ključen element pri tvorjenju klorofila. Z dodajanjem epsomske soli bodo rastline spet postale močne, njihovi listi pa bleščeče zeleni. Navodilo: ob vznožje rastline potresemo epsomsko sol in jo zalijemo (količina: po eno žličko na vsakih 30 centimetrov višine rastline enkrat na mesec). Še hitreje učinek dosežemo tako, da rastline poškropimo z raztopino epsomske soli.
Preprečuje zvijanje listov
Tudi zvijanje listov je značilen znak pomanjkanja magnezija. Navodilo: epsomsko sol lahko dodamo na tla okoli rastlin, lahko pa pripravimo škropivo, s katerim učinek dosežemo še hitreje. 1 do 2 žlički grenke soli stopimo v pol litra vode in s pripravkom poškropimo liste.
Je uporaba epsomske soli varna?
Skoraj nemogoče je, da bi na vrt dodali preveč epsomske soli. Magnezijev sulfat je pH nevtralen, torej ne vpliva na kislost ali bazičnost vrtne zemlje. V zemlji razpade na vodo, magnezij in žveplo – tri sestavine, ki koristijo rastlinam. Uporaba epsomske soli je varna in preprosta, učinki pa se pokažejo izredno hitro. In kar je najboljše: grenka sol je povsem naraven pripravek, zato je dobrodošel tudi v permakulturnem oziroma ekološkem vrtu.
Vir: www.gajinvrt.com
