Pogovori ameriškega predsednika Donalda Trumpa s predsednikoma evropskega sveta Donaldom Tuskom in evropske komisije Jean-Claudom Junckerjem, ki sta se jim kasneje pridružila še predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani in visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Federica Mogherini, so bili za javnost strnjeni v le nekaj skopih sporočil in brez novinarske konference. Iz njih je bilo mogoče razbrati, da imata EU in ameriška administracija različna stališča glede obravnavanja Rusije, podnebnih sprememb in globalne trgovine. Tusk je podal tudi kratko televizijsko izjavo, v kateri je dejal, da so se strinjali glede številnih področij, predvsem pa glede boja proti terorizmu. Kot glavno sporočilo, ki so ga namenili Trumpu, pa je navedel pomen transatlantskega utrjevanja temeljnih zahodnih vrednot: »Naša naloga je utrditi svet na svobodi, človekovih pravicah in spoštovanju človekovega dostojanstva, ne le na interesih.«
Prvenstvene vrednote in načela
»Vrednote in načela bi morali Evropa in Amerika postavljati na prvo mesto,« je po pogovorih sporočil Tusk, medtem ko Trump v zvezi z njimi ni dal nobene izjave. So pa viri iz krogov EU navajali, da je na srečanju izrazil skrb za ameriška delovna mesta ob izstopu Velike Britanije iz Unije. Trump je svoj čas pozdravljal brexit in namigoval, da bi lahko Britaniji sledile še kakšne članice, tokrat pa naj bi pokazal več zavedanja o koristih, ki ga imajo ameriška podjetja na skupnem evropskem trgu. Trumpov sestanek z evropskimi voditelji je bil v novi evropski stavbi v središču Bruslja, ki se ga je v šali že oprijel vzdevek Tuskov stolp, da ne bi »naš« evropski Donald zaostajal za ameriškim s stolpnico v New Yorku.
Voditelji evropskih članic Nata pa so danes Trumpa pričakali v želji, da bo dokončno javno podprl zavezništvo, ki ga je v predvolilni kampanji razglasil za obrobno in zastarelo. Glede slednjega si je po prihodu v Belo hišo že premislil. Zato pa je na dobro milijardo dolarjev vrednem novem sedežu Nata v belgijski prestolnici ponovil, da bo morala v zavezništvu vsaka članica prispevati svoj delež, skupaj pa se bo moralo osredotočiti na terorizem in migracije.
Ob odkritju tamkajšnjega spomenika enajstoseptembrskemu terorističnemu napadu na ZDA, ki je doslej edinkrat sprožil peti člen o skupni obrambi Nata, je Trump v zanj značilni maniri povedal, da sta dva odstotka BDP za obrambo do leta 2024 »goli minimum za soočanje z današnjimi zelo realnimi in zelo zlobnimi grožnjami«, pri čemer pa je takšen delež BDP za obrambo pri večini članic le predviden. Poudaril je še, da so ZDA v zadnjih osmih letih za obrambo namenjale več kot vseh preostalih 27 članic Nata skupno, kar 23 med njimi pa jih ne plačuje, kolikor bi morale. To po Trumpovem mnenju ni samo nepošteno do ameriških davkoplačevalcev, ampak je bilo samo lani zavezništvo s tem prikrajšano za skoraj 120 milijard dolarjev.
Moteči Erdogan
Neformalni vrh Nata je bil priložnost za vrsto dvostranskih srečanj voditeljev osemindvajseterice. Ameriški predsednik se je najbolj posvetil novemu francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu, mu čestital za izjemno kampanjo in zmago na nedavnih volitvah, obojestransko pa sta izražala zadovoljstvo s pogovori. Macron je sicer Trumpa na njih nagovarjal, naj se ZDA ne umaknejo iz pariškega podnebnega sporazuma, v kolikšni meri je bil uspešen, pa bo predvidoma znano po srečanju G7 konec tedna na Siciliji, ko je ameriški predsednik napovedal svojo odločitev o tem. Trump je bil sicer zelo nedobrodošel gost za belgijske in druge protestnike v močno zastraženem Bruslju, za same voditelje Nata in EU pa je bil bolj neprijeten turški predsednik Recep Tayyip Erdogan, saj zaradi njegovih političnih in drugih potez med Ankaro in Brusljem zeva vse večji prepad.
