Leta 2013 se je Slovenija evropski komisiji zavezala, da bo do konca leta prodala večji del NLB in ob tem ohranila kontrolni delež. Ker smo iz Bruslja pred dnevi dobili soglasje za prodajo banke v dveh delih, bo vlada zdaj do konca leta prodala najmanj polovico NLB, preostalo (25 odstotkov minus eno delnico) pa do konca prihodnjega leta. Kupnina za NLB naj bi neuradno znašala samo 650 milijonov evrov, kar je bistveno manj od 1,5 milijarde evrov, kolikor smo davkoplačevalci decembra leta 2013 vložili v sanacijo največje državne banke. »To ne odraža niti polovice trenutne knjigovodske vrednosti delnice niti tretjine stroškov, ki smo jih imeli državljani z dokapitalizacijo banke,« ocenjuje Luka Mesec, vodja poslanske skupine Združene levice (ZL). Zakonca Login sta za mobilno aplikacijo Govoreči maček Tom (angl. Talking Tom) iztržila okoli milijardo evrov, država pa bo za NLB iztržila bistveno manj.
Po Meščevem mnenju noben razumen lastnik ne bi prodajal pod ceno, ki bi vsaj približno povrnila stroške dokapitalizacije. In ker NLB spet posluje z dobičkom, bi se lahko samo iz dividend v nekaj letih povrnil strošek sanacije, država pa bi v banki obdržala tudi večinsko lastništvo in vpliv. Mesec je prepričan, da Sloveniji ni treba spoštovati zaveze evropski komisiji. Ta je, kot pravi Mesec, dopustila še drugo možnost, in sicer, da bi namesto 75 odstotkov NLB prodali deleže njenih hčerinskih bank na Balkanu. »Druga možnost se nam zdi boljša, saj je od slabih 82 milijonov evrov dobička skupine NLB v prvem četrtletju kar 72 odstotkov ustvarila matična banka,« ocenjuje Mesec. Poleg tega evropska komisija nima nobenega razloga siliti Slovenijo v prodajo banke, saj smo vse stroške sanacije banke plačali sami.
Mencinger: Ne prodajajmo NLB!
»Strinjam se s predlogom, da NLB ne prodamo, sploh pa ne pod prisilo. Evropska komisija nima nobene pravice, da nam ukazuje, poleg tega nam ni dala nobenega denarja za sanacijo bank. Medtem ko je Evropa reševala zasebne banke, smo mi reševali državne banke. NLB rešuje lastnik oziroma država, zato ne vem, zakaj so naši politiki sploh pristali na prepovedano državno pomoč. Skratka, nobenega razloga ni, da se pri tem posluša evropsko komisijo,« je kritičen ekonomist Jože Mencinger. S tem ko je evropska komisija predpisala določene roke, pa je še znižala možno ceno banke. Trenutna cena bank je, kot pravi, zelo nizka. »Sicer ne vemo, kakšna bo dolgoročno cena bank, zelo verjetno je, da bodo banke postopoma izgubljale svoj pomen,« meni Mencinger. Po mnenju ekonomista Marka Jakliča pa je treba NLB prodati v enem kosu, in ne v dveh delih. »Cene delnic bank so namreč v zadnjem letu precej poskočile, kar pomeni, da bi NLB lahko prodali. Očitno bo vse tako izpeljano, kot je bilo v primeru Mercatorja, ko na koncu ni bilo pravega kupca. Nevarnost pri prodaji NLB je, da bo prišlo do »ropa banke« in da bomo na koncu spet plačevali državljani. NLB torej moramo prodati čim prej, vse drugo je namreč »rop« davkoplačevalcev,« še pravi Jaklič.
