»Obstaja kak plan revitalizacije Trga republike in parka ob njem, glede na to, da se trg počasi vse bolj dojema kot trg, na katerem se otroci učijo voziti kolesa in podobno?« je mestno oblast na občinskem portalu Pobude meščanov med drugim vprašal Ljubljančan. Ko so se namreč po celoviti prenovi pred tremi leti avtomobili s Trga republike povsem umaknili v podzemno garažno hišo, je prestolnica postala bogatejša za prostoren in prenovljen trg pred parlamentom. Že takrat so se nekateri občani spraševali, zakaj trga snovalci prenove niso bolj ozelenili in zakaj na trgu ni klopi ali kakšne druge urbane opreme, tudi dogodkov je na ploščadi bolj malo.
»Trg republike skupaj z okoliškimi javnimi zgradbami predstavlja osrednjo mestno površino državnega pomena, saj so na njej in ob njej postavljeni simboli naše osamosvojitve in državnosti. Prav prostornost trga omogoča, da ti simboli pridejo do izraza in da prostor diha ter omogoča, da se nameni večjim slavnostnim prireditvam, s katerimi zaznamujemo pomembne obletnice dogodkov naše zgodovine,« so pojasnili na ljubljanski mestni občini.
Da je »smisel Trga republike ravno ta praznina. Na eni strani je polno mestno središče, na drugi pa prostor, kjer si lahko oddahnete,« je v januarskem intervjuju za Dnevnik o ploščadi, obdani s Šubičevo ulico, Cankarjevim domom in veleblagovnico Maximarket, povedal tudi podžupan ljubljanske mestne občine Janez Koželj. Ob tem je dodal, da so na občini razmišljali o premični opremi in ozelenitvi, a ideje niso uspeli uresničiti.
Drsališče brez ponovitve
Trg republike je bil namreč junija 2014 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, zanje pa velja poseben varstveni režim. Za prireditve in posege je treba pridobiti soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), varstveni režim pa med drugim zapoveduje čim večje ohranjanje osnovne namembnosti spomenikov pri uvajanju novih vsebin in ohranjanje obstoječe rabe odprtega prostora, ki mora slediti prvotni urbanistični zasnovi. Varstveni režim za območje Trga republike določa tudi ohranjanje urbanistične zasnove avtorja trga, arhitekta Edvarda Ravnikarja.
Tako na trgu, ki so ga začeli graditi leta 1978, najbrž tudi v prihodnje ne bo več stalo hokejsko igrišče, kot je v zimski sezoni 2014/2015. Takrat so na Trgu republike v sklopu prireditve Ice Fest na 1800 kvadratnih metrov veliki ledeni ploskvi potekale hokejske tekme, v preostalih terminih pa so si drsalke lahko obuli obiskovalci. Kot so pojasnili na občini, je takrat postavljena oprema, med drugim drsalna ploščad, kaskadne tribune, šotori in hladilni kompresorji, presegla dane možnosti začasne rabe ploščadi.
»Zaradi težke obremenitve ploščadi in hrupa s celodnevnim predvajanjem glasbe iz zvočnikov na ljubljanski območni enoti ZVKDS v prihodnje niso več izdali kulturnovarstvenih pogojev za tovrstno primerljive obsežne prireditve,« so zapisali na občini. »Dosedanje prireditve, zlasti zadnja hokejska, so bile ocenjene kot povsem neprimerne. Zaradi značaja trga, objektov na njegovem obrobju in več spomeniških plastik menimo, da so tematsko in vsebinsko temu primerne prireditve, kot so državne proslave, ki se podrejajo določilom odloka o razglasitvi,« je potrdil tudi vodja ljubljanske območne enote zavoda Boris Vičič.
Kaj si želijo občani?
Trg republike tako s kulturnovarstvenim soglasjem zavoda, ki odloča o ustreznosti vsake prireditve posebej, zdaj gosti predvsem kratkotrajne prireditve, kot so javne proslave, zborovanja, kulturni dogodki in športne prireditve, denimo Tek trojk.
Na mestni občini so že prejeli tudi vlogo za uporabo javne površine za letošnjo junijsko državno proslavo ter Teden mode, Ljubljanski maraton in drugi dan nacionalne varnosti, ki bodo potekali oktobra. Na občini organizacije kakšne prireditve na Trgu republike letos ne načrtujejo. Imajo pa v načrtu anketo, s katero želijo preveriti, kakšne dodatne vsebine in nadgradnjo ureditve Trga republike si želijo občani.
»Rezultati ankete naj bi bili osnova za razpis natečaja za različne začasne rabe in uprizoritve ob različnih priložnostih po različnih scenarijih, ki bodo upoštevali status urbanističnega spomenika in njegov državniški značaj,« je zdaj pojasnil Koželj in preverjanje javnega mnenja napovedal proti koncu letošnjega leta, ko bo 40. obletnico zgraditve praznoval tamkajšnji Cankarjev dom.
