Čeprav je predsednik civilne iniciative Davkoplačevalci se ne damo Vili Kovačič predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu predlagal, da v primeru zbranih 40.000 podpisov referendum o drugem tiru razpiše hkrati s predsedniškimi volitvami, se to očitno ne bo zgodilo. V največji vladni stranki SMC namreč skupnega odločanja ne podpirajo. Poudarjajo, da bi se to časovno težko izšlo, saj da bi prišla v poštev le ena ali morda dve nedelji v oktobru. »Poleg tega gre za dva politično zelo različna momenta in enega z drugim ne smemo obremenjevati,« nam je včeraj dejala vodja poslancev SMC Simona Kustec Lipicer.
Tako je v Cerarjevi stranki mogoče slišati napovedi, da bo v primeru zadostnega števila podpisov referendum septembra, volitve predsednika republike pa oktobra ali v začetku novembra. Zavedajo se, da bodo zaradi dvakratnega jesenskega odhoda na volišča deležni očitkov o nepotrebnem trošenju davkoplačevalskega denarja, hkrati pa dodajajo, da si v SMC močno prizadevajo, da do referenduma sploh ne bi prišlo. Zakon o drugem tiru namreč po njihovem prepričanju prinaša »najboljšo rešitev za davkoplačevalce«.
Ali lahko zakon pade?
»Ne le da bomo imeli drugi tir, ampak bomo do njega prišli na za državljane najmanj obremenjujoč način. Na podlagi zakona bomo lahko zaprosili za sredstva, ki ne bodo prišla iz našega proračuna. Če bi prišlo do referenduma, časovno izgubimo za Slovenijo najbolj ugodno varianto,« vztraja Kustec-Lipicerjeva. Krog tistih, ki se z njo ne strinjajo, se širi. Glede na to, da so se v nagovarjanje volilcev proti zakonu o drugemu tiru vključile tudi nekatere opozicijske stranke, med njimi najmočnejša SDS, je mogoče pričakovati, da bo 40.000 podpisov za razpis referenduma zbranih. Drugo vprašanje pa je, ali lahko zakon na referendumu pade. Po referendumski ureditvi so za to potrebni glasovi večine udeležencev referenduma, hkrati pa mu mora nasprotovati najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Kar pomeni, da bi moralo proti zakonu glasovati blizu 343.000 volilcev. Spomnimo, da je SDS na zadnjih volitvah dobila 181.000 glasov.
Padec zakona o drugem tiru bi bil za največjo vladno stranko SMC nedvomno velik udarec. Še zlasti ker gre za enega njenih osrednjih projektov in ker se referendum vse bolj spreminja v predvolilno merjenje moči. Prav tako si želijo, da bi njihov projekt podprlo čim več volilcev. Tako so se pojavila razmišljanja, da bi volilci isti dan odločali še o kakšnem referendumskem vprašanju, ki bi pritegnilo privržence SMC.
Kustec-Lipicerjeva to možnost zanika. Kot pravi, bodo državljane v referendumski kampanji skušali prepričati, da je rešitev v zakonu o drugem tiru »priložnost, da Slovenija postane okno v svet in samo od nas samih je odvisno, ali bomo to priložnost izkoristili ali ne«. Ob tem je ponovno zagotovila, da je strah o premajhni transparentnosti projekta odveč. Na vprašanje, ali bi lahko padec zakona o drugem tiru prinesel predčasen konec koalicije, je odgovorila nikalno in dodala, da je drugi tir koalicijska zaveza.
