Založniki učbeniških gradiv so si enotni v tem, da z dodeljenimi sredstvi šole ne morejo celovito obnoviti šolskih skladov in obenem kupiti kakovostnih gradiv za prve razrede. Ministrica zavaja, vztrajajo, ko trdi, da je to mogoče. Toda dejstva so prikrojevali tudi sami.
Razliko naj plačajo starši
Čeprav v okrožnici šolam nikjer ne piše, da cena učnih gradiv za prvi razred ne sme presegati 30 evrov, in je ministrica jasno povedala, da bodo šole lahko kupile tudi dražje komplete, sta Miha Kovač, predsednik odbora za učbenike pri GZS, in Maruša Kmet, direktorica slovenskega dela založbe Rokus Klett, tudi včeraj zatrjevala, da je ministrstvo ceno za izbrani komplet omejilo na 30 evrov.
Kot kaže, založbe vztrajajo pri tej zavajajoči trditvi, ker so nekatere založbe (recimo Rokus) in distributerji delovnih zvezkov in potrebščin (Kopija-nova) šolam v preteklih dneh že sporočali, da jim bodo za izbrane komplete delovnih zvezkov za 1. razred zaračunali po 30 evrov na učenca, položnice z razliko do polne cene pa poslali staršem… Na ministrstvu so nam zatrdili, da je ta ponudba založb račun brez krčmarja. »Pravilnik, ki bo uveljavljen v kratkem, bo takšno prakso šolam izrecno prepovedal, šole bodo morale izbrano gradivo za prvošolce financirati v celoti,« pojasnjuje Sebastijan Magdič z MIZŠ.
Kovač: Kakovost učbenikov bo padla
Jeza založnikov je sicer do neke mere upravičena. »Nobenega razumnega razloga ni za to, da še ni bil sprejet pravilnik in da je ministrstvo šolam šele 10. maja, ko so učbeniki že natisnjeni, z okrožnico sporočilo, koliko denarja bodo dobile in kaj morajo z njim kupiti,« se jezi Miha Kovač, ki je kot član delovne skupine za učbenike kar dve leti ministrici pomagal snovati pravšnji model za oskrbo z učbeniki. Po njegovem mnenju predstavljeni model ni dorečen, kajti denarja za oba cilja preprosto ni dovolj. »Cene učbenikov že nekaj let padajo, uredništva pri založbah se krčijo: enako delo mora iz leta v leto opraviti manj ljudi. Posledica tega bo, da bo padla kakovost učbenikov.«
Kmetova dodaja, da bi lahko natisnili tudi cenejše učbenike, recimo poleg barvnih tudi črno-bele kot na Češkem, če bi pravočasno izvedeli, da bo cena zanje (za prvi razred) omejena. Ministričine besede, da na nekaterih šolah učnih gradiv za prvošolce sploh ne potrebujejo, pa je komentirala takole: »Na teh šolah uporabljajo naloge iz naših delovnih zvezkov. Je to avtonomija šol?!« Kovač je opozoril tudi na spornost odločitve, da šole financirajo nakup delovnih zvezkov vsem prvošolcem, ne pa tistim učencem oziroma staršem, ki jih težko kupijo. Tudi zato je predstavljeni model po njegovem »ne le finančno in izvedbeno, temveč tudi socialno nedorečen«.
