Po podatkih agencije Združenih narodov za begunce UNHCR je med 60 milijoni beguncev okrog 25 milijonov takšnih, ki so morali domove zapustiti zaradi naravnih nesreč in sprememb v okolju. Zaradi suš in dvigovanja morske gladine, ki so posledica globalnih okoljskih sprememb (povzročilo jih je človeštvo), so milijoni ljudi na begu. V prihodnosti pa bo še huje.
Okoljske nesreče so povezane s konflikti
»A države teh beguncev ne obravnavajo ustrezno,« opozarja Juruša Zorčič, študentka zadnjega letnika ljubljanske pravne fakultete. »Zakonski predpisi še vedno govorijo le o pregnanih zaradi vojn ali nasilja. Dodati pa bi morali tudi okoljske razloge za beg.«
Zorčičeva je s kolegi v okviru mednarodne okoljske klinike, ki deluje na pravni fakulteti, pripravila poročilo o pravnem položaju okoljsko razseljenih oseb. »Predlagamo sprejetje splošne definicije okoljsko razseljenih oseb, uporabo ustrezne terminologije in dopolnitev mednarodnopravne ureditve in prava EU,« so zapisali v dokumentu, ki ga bodo danes predstavili na posvetu o okoljskih beguncih. »S prilagoditvijo pravnih predpisov je treba pohiteti, saj je stanje že zdaj zelo hudo,« pravi Juruša Zorčič. »Navsezadnje je tudi pri nekaterih beguncih iz Sirije treba upoštevati, da so bili že pred začetkom vojne žrtve hude suše, ki je prizadela podeželje,« je navedla aktualen primer. »Migracije prebivalstva so pogosto povezane tudi z okoljskimi nesrečami, ki se povezujejo z družbenimi ali političnimi spori,« pravi somentorica mednarodne okoljske klinike Senka Vrbica iz nevladne organizacije Pravno-informacijski center, ki je poleg predstavnice nevladne organizacije Humanitas Mance Šetinc Vernik sodelovala s študenti.
Evropa se zapira
Svoje ugotovitve nameravajo predstaviti tudi politikom, ki odločajo o tem, kako bodo države obravnavale »novo« kategorijo beguncev. »Dokument z našimi ugotovitvami želimo izročiti evropski poslanki Tanji Fajon,« napoveduje Maša Kovič Dine, asistentka za mednarodno pravo na pravni fakulteti. Fajonova se je kot parlamentarna poročevalka že posvetila položaju okoljskih beguncev. »Menimo, da bi bile naše ugotovitve pripravljalcem področne evropske zakonodaje lahko opora pri obrazložitvi, kako pomembne so spremembe, ki se nanašajo na klimatske begunce,« pravi Maša Kovič Dine.
Evropski parlament naj bi okoljsko problematiko vključil v aktualno prenovo evropske azilne zakonodaje. Pričakovati je, da bo razširitev definicije begunca na okoljske begunce zelo težavna. Države v trenutnem političnem položaju namreč pomoč beguncem le še omejujejo.
