Težko pričakovani rezultati okoljskih meritev, ki so jih v Kanalu v zadnjem letu opravljali trije akreditirani državni laboratoriji, niso prinesli alarmantnih rezultatov. Raziskovalci mirijo, da dolina, ki je zaradi azbestne proizvodnje v prejšnjem stoletju močno prizadeta še danes, ni nadpovprečno onesnažena. Večje tveganje predvsem za zdravje otrok pomenijo le koncentracije živega srebra v vrtcu v Kanalu. Tam so presegle opozorilne vrednosti.
Analizo vsebnosti trdih delcev in kovin v zraku so opravili v Agenciji za okolje. Eno leto so onesnaženost zraka merili na štirih lokacijah in se posebej osredotočili na kovine, ki bi jih glede na vrsto proizvodnje lahko v zrak spuščal Salonit Anhovo. »Pri koncentraciji trdih delcev so razmere zelo podobne kot drugod na Primorskem. Občasno so presežene dnevne mejne vrednosti, a teh primerov ni več, kot je dovoljeno. Tudi glede težkih kovin, kot so arzen, kadmij, nikelj in svinec, lahko povem, da so bile koncentracije v vzorcih nizke in pod povprečjem,« je pojasnila Janja Turšič iz agencije in dodala, da so koncentracije kovin podobne kot na najmanj onesnaženih območjih Slovenije. »Razloga za zaskrbljenost glede teh podatkov ni,« trdi raziskovalka.
Pregledovali tudi jajca
Podobne rezultate so dobili na Veterinarski fakulteti, kjer so v notranjih organih divjadi, kokošjem mesu in jajcih iskali kovine. Ksenija Šinigoj Gačnik iz tamkajšnjega inštituta za krmo in okolje meni, da zaradi rezultatov ne bi smeli biti v skrbeh. Pri večini vzorcev, vzetih pri živalih iz srednje Soške doline, so bile namreč vrednosti kovin nižje od dovoljenih oziroma nižje od primerljivih študij pri divjadi drugod po Sloveniji ali tujini.
Več skrbi zbujajo vzorci z igrišči vrtcev v Desklah in Kanalu, ki so jih pregledali na Kmetijskem inštitutu. »Koncentracije niklja, bakra in kadmija presegajo mejne emisijske vrednosti. To sicer še ne pomeni, da so tla onesnažena, potrebna pa je previdnost. O onesnaženju pa lahko govorimo pri živem srebru. Koncentracije niso visoke, na igrišču vrtca v Kanalu pa so presegle opozorilne vrednosti,« je povedal Marjan Šinkovec iz inštituta ter pojasnil, da so že predlagali odstranitev onesnažene zemljine, ureditev terena in nasutje novega neoporečnega materiala. Borut Vrščaj iz Kmetijskega inštituta glede na rezultate meritev sklepa, da je onesnaženje na dvorišču vrtca bolj verjetno posledica nasutja onesnažene zemljine od drugod (lahko bi šlo za mivko iz Soče ali pa gradbene odpadke) kot pa posledica onesnaževanja iz tovarniškega dimnika. Še vedno je odprto vprašanje, kako onesnažen je zrak v dolini z delci azbesta, saj tega nobeden od inštitutov ni meril. Tomaž Vuk, član uprave Salonita Anhovo, pravi, da so podatki pričakovani. »So v skladu s podatki, s katerimi mi že dalj časa razpolagamo,« pravi. V prihodnosti napoveduje sanacijo večine še preostalih objektov na območju tovarne, ki so pokriti z azbestnimi ploščami.
Dvom o rezultatih
Nekoliko zadržani do rezultatov pa so mnogi prebivalci doline in člani civilne pobude Eko Anhovo. Posebej jih je zmotilo dejstvo, da je vzorce divjadi, kokoši in jajc v analizo dostavila kar občina sama. »Največ nezaupanja je zaradi tega, ker civilna pobuda in ljudje niso bili povabljeni k sodelovanju pri vzorčenju. Niso bili seznanjeni s tem, kje in kako se bo vzorčilo. Zaradi tega med občani ostaja dvom. Upam, da bomo v naslednjih mesecih in letih prišli do tega, da bomo znali stopiti skupaj in dolino ohraniti za zanamce,« dvome povzema predsednik krajevne skupnosti Kanal in aktiven član civilne pobude Ivan Križnič.
