Kolesarim po Celovški, namenjena na koncert v Kampusu, in že od daleč slišim muziko. Potem ugotovim, da še ne prihaja od tam, ampak iz Lepe žoge, tistega nekoč zgolj navijaškega bifeja z »duhovitim« imenom. Na izvesku je namreč videti punco z ogromnim joškom-žogo, ki me spomni na prastaro reklamo za Melbrozin, nekakšno čudežno sredstvo za »razvoj« asteničnih deklet moje baže. Ta bife se je počasi izvil običajni povezavi tekma/pir. Slednji ima zdaj tako in tako privilegiran domicil čez cesto, v pivnici v Pivovarni, kjer pa se, sodeč po strašnih mišičnjakih na vratih, ne zadržujejo prijazni državljani. Lepa žoga je začela streči hrano, na dvorišču organizira koncerte in ima zdaj ob boku tudi kolopark, kjer po klancih vihrajo vsi, od 3- do 93-letnikov.
A tam, na robu dvorišča, na katerem bend veselo nažiga, slišim še neko muziko, in ugotovim, da prihaja z druge strani ulice. Za stolpnicama odkrijem nekakšno sl...