Davo Karničar, alpinistični smučar, ki je leta 2000 v enem zamahu presmučal z vrha Everesta, se sredi junija odpravlja na smuko s K2, druge najvišje gore sveta. Tovor z opremo njegove štiričlanske odprave prav te dni potuje proti Pakistanu, od koder bo Karničar krenil proti »gori vseh gora«.
Poleg načrtovane Karničarjeve smuke vzburja ljubitelje visokih sten še ena napoved: decembra bo pod 8611 metrov visoko piramidasto goro odpotovala poljska alpinistična odprava, odločena, da preseže še en zgodovinski mejnik – splezati na vrh K2 v zimskih razmerah. Trinajst osemtisočakov je že padlo, K2 je pozimi edini še neosvojen. Vzpon na K2, ki se dviga v pogorju Karakorum, na meji med Pakistanom in Kitajsko, velja že v letni sezoni za skrajni izziv, saj slovi (tudi statistično) kot najnevarnejši od osemtisočakov.
Štirje od desetih članov poljske odprave bodo izbrani za končni poskus osvojitve vrha. Plezali bodo v alpskem slogu, brez dodatnega kisika. Po vertikalnih stenah, lednih slapovih, mimo plazov in serakov, s katerih grmijo velikanski kosi ledu in skal. V orkanskih vetrovih, pri minus 60 stopinjah Celzija.
Slavna, tragična osemdeseta
V osemdesetih so bili Poljaki nesporni svetovni prvaki himalajskega plezanja. Wanda Rutkiewicz je leta 1982 kot prva ženska stala na vrhu K2. Pri financiranju ženske odprave si je pomagala tako, da je iz Poljske v Pakistan pretihotapila 200 sušilcev za lase. Umrla je maja 1992 na osemtisočaku Kangčendzengi.
Jerzy Kukuczka je bil eden od najboljših plezalcev v zgodovini, član elitne skupine poljskih himalajcev, ki se jih je prijel vzdevek ledni bojevniki. Julija 1986 je v južni steni K2 s Tadeuszom Piotrowskim (ki se je pri sestopu ubil) potegnil novo smer, ki si je še nihče ni drznil ponoviti. Kukuczka in Reinhold Messner sta tekmovala, kdo bo prej splezal na vseh 14 osemtisočakov, zmagal je Tirolec, čeprav je Kukuczki (ki je z vzponi začel pozneje) to uspelo v manj kot osmih letih, po novih in zahtevnih smereh. Štiri osemtisočake je osvojil v zimskih razmerah. Messner je Kukuczki priznal, da »ni drugi, ampak najboljši«, dejal pa mu je tudi, da južne stene osemtisočaka Lhotse ni mogoče preplezati. Kukuczka jo je jeseni 1989 preplezal, pod vrhom pa je zdrsnil v prepad in se ubil.
Ledni bojevniki so plačali visoko ceno, Rutkiewicz in Kukuczka sta bila le najbolj sloveči žrtvi plezalske filozofije, ki jo Kacper Tekieli, eden od članov letošnje odprave na K2, na kratko povzema takole: »Poljska specialiteta je trpljenje.«
Potrebujejo le tri dni
Vodja zimske odprave na K2 je 67-letni Krzysztof Wielicki, eden redkih še živih poljskih himalajcev iz generacije osemdesetih. V svoji zbirki ima tri zimske vzpone na osemtisočake, februarja 1980 je z Leszekom Cichyjem opravil prvi zimski vzpon na Everest. Leta 1996 mu je v svojem četrtem poskusu uspelo splezati tudi na K2, med sestopom se je komaj rešil pred plazom. »Potrebuješ srečo, vsakdo dela napake,« pravi Wielicki. Njegove bogate izkušnje bodo neprecenljive za mlajše člane odprave, v kateri se še niso odločili, ali se bodo k vznožju gore odpravili iz kašmirske smeri, iz juga ali zahoda, ali s severne, kitajske smeri.
Poljski himalajci so ujetniki svojih sanj, so zapisali maja v članku v New York Timesu. »Več mesecev bodo živeli in delali v najhujših mogočih razmerah. Vsak od njih se zaveda, da se mogoče ne bo vrnil domov.« Član odprave Adam Bielecki jim je optimistično odvrnil: »Vse, kar potrebujemo, da pridemo na vrh, so trije dnevi dobrega vremena. To bi pomenilo revolucijo v himalajskem plezanju, v najvišjem gorstvu.« Vse bo torej odvisno od vremenske milosti gore vseh gora. To bo sicer že tretji poljski poskus zimske osvojitve K2 v tem desetletju.
