Ljubljanski višji sodniki niso uslišali pritožb Igorja Bavčarja in soobtoženih. Podrobnosti odločitve niso znane, obtoženi, odvetniki ter tožilec Jože Kozina pa je še niso prejeli in je niso komentirali.
Oktobra lani je prvostopenjsko sodišče znova dosodilo zaporne kazni, Bavčarju petletno, Kristjanu Sušinskemu, nekdanjemu svetovalcu Istrabenza, triletno in Nastji Sušinskemu, nekdanjemu direktorju podjetja Microtrust, dveletno. Zdaj naj bi zadevo potrdilo tudi višje sodišče, ker je sodba torej pravnomočna, tudi vložitev zahteve za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, ki je pričakovana, ne bi odložila začetka prestajanja kazni.
Bavčar in brata Sušinski so bili za trgovanje z delnicami Istrabenza pred desetletjem prvič obsojeni leta 2013. V verigi transakcij s 7,3 odstotnim deležem družbe, na začetku katere je bila Pivovarna Laško, naj bi oprali 24,3 milijona evrov. Večino tega denarja je podjetje Microtrust, ki ga je vodil Nastja Sušinski, nakazalo na Bavčarjev osebni račun. Brata Sušinski sta šla v zapor, Bavčar pa se je na dan, ko bi moral začeti prestajati kazen, odpeljal v zasebno kliniko Medicor v Izoli, kjer so ga pozneje operirali na srcu.
Politični pritiski
Junija 2015 je vrhovno sodišče sodbo razveljavilo, ker naj ne bi bilo dokazano, da je način, na katerega so obsojenci ravnali z denarjem, res pranje denarja. Septembra lani so v oddaji 24 ur zvečer pokazali posnetek Bavčarja, kako v neki dvorani igra košarko. Čeprav je posnetek najverjetneje nastal v času, ko Bavčar ni bil pravnomočno obsojen, je minister za pravosodje Goran Klemenčič v oddaji dejal, da bo »storil vse, kar bo mogoče, da bodo letele glave«, če bo ta primer zastaral, saj gre »za eno pomembnih tranzicijskih zgodb v zgodovini Republike Slovenije«. Predsednik vlade Miro Cerar je ob zakonskem zaostrovanju pogojev za odlog zaporne kazni dejal, da vlada »preprečuje, da bi igrali košarko nekateri, ki bi morali verjetno prestajati zaporno kazen«.
Bavčarjev zagovornik Janez Koščak je na aprilski obravnavi na višjem sodišču zato trdil, da se je zaradi političnih pritiskov prvostopenjsko sodišče v ponovljenem sojenju postavilo na stran tožilstva in vpletene obsodilo. Po njegovih besedah ima ta sodba enake pomanjkljivosti kot jih je v tisti iz leta 2013 ugotovilo vrhovno sodišče.
»Obdolženi je s tem denarjem popolnoma transparentno in z nakazili prek tekočega računa kupil delež v podjetju, kreditiral podjetje ali pa ga podaril hčeri in kupil nepremičnine,« je našteval Koščak in poudaril, da »transparentnost« kaže, da ni šlo za pranje denarja. Tožilec Kozina pa je povedal, da so obsojenci premoženjsko korist pridobili tudi s pomočjo antidatiranih opcijskih pogodb ter da je takratni direktor Pivovarne Laško Boško Šrot pogodbe skril.
Postopek bi sicer zastaral dve leti po odločitvi vrhovnega sodišča, torej 18. junija letos.
