Konservativci so še pred približno tednom dni uživali podporo udobnih 48 odstotkov vprašanih Britancev. Laburisti so bili pri 29 odstotkih. V raziskavah, opravljenih 19. in 20. maja, po objavi najprej laburističnega in potem še konservativnega manifesta ter po pozitivnem odmevu na prvega in zelo negativnem na drugega, so konservativci pri 43, laburisti pa 34 odstotkih. Dva tedna in pol pred volitvami naj bi bila to še zelo udobna prednost, a med konservativci je že čutiti preplah, med laburisti pa optimizem. Manj zaradi odstotkov, bolj zaradi oživljanja slovesa konservativcev kot zlobne stranke.
Vrnitev hudobne stranke
Eden najbolj znanih trenutkov v politični karieri premierke Therese May je nastopil leta 2002, ko je bila predsednica konservativne stranke, ta pa v opoziciji. Na njenem kongresu je dejala: »Veliko bomo morali narediti v naši stranki. Naša baza je preozka. Prav tako, vsaj občasno, naše simpatije. Saj veste, da nam nekateri ljudje rečejo, da smo hudobna stranka.« Odkar je Mayeva premierka in odkar je razpisala predčasne volitve (8. junij), je veliko govorila o spreminjanju konservativcev v stranko, sočutno do delovnih ljudi, posebno tistih, ki kljub trdemu delu komaj shajajo. Naredila pa ni še čisto nič. Po objavi konservativnega manifesta je večina kritikov obnovila očitek, da je konservativna stranka »nasty«. Za to angleško besedo obstaja nešteto prevodov. Ogabna, grozna, ostudna, odvratna in odbojna so le nekateri izmed njih, a to, kar je mišljeno, je hudobna, tako rekoč zla stranka. Ta sloves je dolgo veljal, ker so bili stranka bogatih, privilegiranih, belih, desničarskih in starejših ljudi.
Udarili po ostarelih bolnih ljudeh
Mayeva se je nenadoma zamerila Otočanom z več deli manifesta, a najbolj s hudobijo do starih in bolnih, pravijo kritiki. Konservativni manifest je predlagal reformo nege za ostarele in bolne, ki so ga kritiki hitro razglasili za davek na smrt in davek na demenco. Po tej reformi naj bi vsi ostareli, ki zaradi demence in drugih boleznih potrebujejo nego v domovih za ostarele, sami plačali zanjo. Če nimajo prihrankov, bi morali plačati s prodajo doma po smrti. Če ima nekdo dom, vreden do 100.000 funtov, mu ni treba skrbeti, saj bi država še naprej krila nego. Če ima nekdo dom, vreden več kot 100.000 funtov, pa bi mu lahko za plačilo nege načelno pobrali vsak funt nad to vsoto. Ker je povprečni dom v Londonu vreden že pol milijona, bi lastnikom, ki potrebujejo nego, lahko pobrali do 400.000 funtov oziroma 80 odstotkov vrednosti, kar gotovo ne bi razveselilo dedičev. Z drugimi besedami: zdravi stari ljudje bi lahko potomcem zapustili to, za kar so delali vse življenje, bolni, ki niso imeli sreče z zdravjem, pa ne. Panična Theresa May je včeraj zagotavljala, da bo reforma nege ostarelih bolnih vsebovala (v manifestu) neomenjeno najvišjo vsoto, ki bi jo morali plačati sami, in zanikala, da pod pritiskom spreminja politiko.
Jamie Oliver o norosti iz manifesta
Konservativce, pod katerimi so od leta 2010 bogati Britanci resno dodatno obogateli, kritiki obtožujejo, da povsod iščejo in najdejo poti za kaznovanje revnih z dodatnim državnim varčevanjem. V manifestu so denimo tudi napovedali, da bodo v državnih šolah ukinili brezplačno zdravo kosilo za šolarje in ga nadomestili s (cenejšim) zdravim zajtrkom. Vodja liberalnih demokratov Tim Farron je ocenil, da so konservativci hudobnejši, kot so bili kadar koli, slavni kuhar Jamie Oliver, ki ima veliko zaslug za bolj zdravo hrano v britanskih šolah, pa pravi, da je to norost v času, ko se Britanija sooča z epidemijo debelosti otrok. Dobrodelne organizacije ocenjujejo, da bi zaradi tega ukrepa najmanj 900.000 otrok iz revnih družin ostalo brez edinega dnevnega zdravega toplega obroka.
