Tobačna je bila do zdaj le registrirana kot kulturna dediščina. Pobudo za podelitev statusa lokalnega spomenika so občini podali konservatorji ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Miljana Smrdel iz ljubljanskega oddelka za kulturo je izpostavila več vrednot kompleksa Tobačne tovarne, ki je bila v drugi polovici 19. stoletja največja tovarna v Ljubljani in predstavlja zgodnji primer industrijske arhitekture v mestu. Tobačna tovarna je bila mesto v mestu, saj je imela svoj vrtec, delavsko knjižnico, gasilsko enoto in mešani pevski zbor. Poleg tega je Smerdelova omenila, da so delavke v tobačni imele več socialnih pravic kot delavci v drugih panogah, imele so namreč pravico do bolniške, pozneje še do rednega dopusta, ob upokojitvi pa so dobile pokojnino.
Pri obravnavi osnutka odloka o zavarovanju Tobačne tovarne so se v mestnem svetu pojavili pomisleki. Mojca Sojar (NSi) je izpostavila, da ni proti neke vrste zaščiti stavbe, da pa jo moti povezovanje besede kultura s Tobačno tovarno, saj ima tobak dokazano le slabe učinke na zdravje. Podobne pomisleke je imel tudi Anton Kranjc (NSi). Toda na oddelku za kulturo so te pripombe zavrnili s pojasnilom, da želijo z odlokom zavarovati in ohranjati stavbe ter območje Tobačne tovarne, ki ima kulturne, industrijske, umetnostne, arhitekturne in vrtnoarhitekturne vrednote. vb
