Donald Trump, ki ga na prvi zunanjepolitični turneji spremljata žena Melania in hči Ivanka, je v Tel Aviv priletel z letališča v Riadu, kar so razglasili za prvo neposredno letalsko povezavo med državama, ki sta bili svoj čas sovražnici, zdaj pa najzvestejši zaveznici ZDA na Bližnjem vzhodu. Ameriški predsednik je podobno kot že v Saudski Arabiji v nagovoru predstavnikom več muslimanskih držav tudi na srečanju z izraelskim predsednikom Reuvenom Rivlinom ponovil opozorilo pred Iranom, ki po njegovem mnenju pomeni grožnjo tako judovski državi kot arabskim sosedam.
O miru brez koncepta
Izraelski predsednik Ravlin in premier Benjamin Netanjahu s soprogama sta ameriški predsedniški par sprejela na letališču Ben Gurion v Tel Avivu, vsi trije pa so v kratkih pozdravnih nagovorih potrdili trdno medsebojno prijateljstvo. Netanjahu, ki s prejšnjim predsednikom ZDA Barackom Obamo ni bil v dobrih odnosih, se je Trumpu še posebej zahvalil, ker je v svoje prvo predsedniško potovanje kot eno izmed postaj vključil prav Izrael, in menil, da bi lahko obisk postal mejnik na poti k miru na Bližnjem vzhodu. »Želimo si pravi, trajni mir, v katerem bo zagotovljena varnost judovske države in ki bo končal konflikt enkrat za vselej,« je med drugim dejal Netanjahu in izrazil upanje, da bo tudi predsednik izraelske vlade nekega dne lahko letel v Riad. Podobno je govoril Trump, ki je dejal, da je pred Izraelci, Palestinci in ZDA redka priložnost za dosego varnosti in stabilnosti v regiji, kar pa bo možno doseči le s pravim sodelovanjem. Ameriški predsednik je že pred prihodom v Izrael govoril o končnem sporazumu, ki bo dosežen v njegovem mandatu, a tudi po pogovorih z izraelskim vrhom ni bilo opaziti kakšne njegove konkretnejše pobude za oživitev pogajanj, ki so popolnoma zastala pred tremi leti.
Ameriški državni sekretar Rex Tillerson je novinarjem med potjo v Izrael dejal, da ni trenutno nobene možnosti za morebitno trojno srečanje Trumpa, Netanjahuja in Abasa, sam ameriški predsednik pa se je že med nedavnim obiskom palestinskega predsednika v Washingtonu izognil eksplicitnemu zavzemanju za rešitev dveh držav, ki je bila stalnica v politiki njegovih predhodnikov od sporazumov iz Osla. Na današnjih pogovorih s palestinskim predsednikom v Betlehemu ni pričakovati Trumpove jasnejše opredelitve, ni pa si zaprl posredniških vrat, kar bi se gotovo zgodilo, če bi uresničil predvolilno obljubo o selitvi ameriškega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem.
Velik trgovinski minus ZDA
Trumpov postanek v Izraelu ni samo politično obarvan, ampak ima tudi močno gospodarsko plat. ZDA so za Izrael največja trgovinska partnerica med posameznimi državami in jih v trgovinski menjavi prehitevata le Evropa in Azija kot regiji, imajo pa pri tem precejšen deficit. Ta se je v prvih štirih mesecih letos v primerjavi z istim obdobjem lani resda znižal s 3,3 milijarde na 2,8 milijarde dolarjev, a zna ob koncu leta spet znašati 10 milijard dolarjev, kar je skoraj četrtina celotnega ameriškega deficita v menjavi s svetom.
Iran odgovarja Trumpu
Medtem ko je Trump kot prvi ameriški predsednik na položaju obiskal baziliko Božjega groba in Zid žalovanja v Vzhodnem Jeruzalemu, ki ga je leta 1967 okupiral Izrael, so se na njegov govor v Saudski Arabiji jezno odzvali Iranci. Zunanji minister Mohamed Džavad Zarif je dejal, da Trumpove izjave kažejo na pomanjkanje znanja o saudski zunanji politiki, na twitterju pa posmehljivo zapisal, da je »ameriški predsednik izbral to trdnjavo demokracije in zmernosti za napad na Iran samo malo po demokratičnih volitvah« v Iranu. Oglasil se je tudi ponovno izvoljeni iranski predsednik Hasan Rohani, ki je Trumpovo srečanje z voditelji okoli 50 muslimanskih držav označil za predstavo brez praktične ali politične vrednosti. Na svoji prvi novinarski konferenci po vnovični izvoliti je še dejal, da za izvajanje preizkusov raket ne potrebujejo dovoljenja ZDA.
