Vse zadeve v življenju počnem rad in v njih uživam. Nikoli nimam občutka, da mi jemljejo čas ali da bi bil za kaj prikrajšan. Zelo zanimiva je funkcija varuha športnikovih pravic, saj gre za novo in zelo pomembno področje v slovenskem športu. Pri tem smo eni od vodilnih v svetu. Ker slovenski šport dobro poznam, lahko športnikom poleg pravne podpore ponudim tudi svoje izkušnje. To mi je še posebno v zadovoljstvo.
Se preživljate z vsemi naštetimi funkcijami?Vse funkcije so amaterske. Za preživljanje imam druge vire. Delam kot trener v svoji atletski šoli, hkrati pa sem doktorski študent na pravni fakulteti. Prek slovenskega olimpijskega komiteja sem štipendiran za razvoj kadrov v športu.
Vse bolj delujete v mednarodnih atletskih krogih.Predsedovanje komisiji atletov znotraj IAAF mi pomeni posebno čast. To je zame največja nagrada za trud, ki sem ga vložil na svoji športni poti. Predstavljati glas atletov, navsezadnje tudi Usaina Bolta, in njihovo zaupanje približati vodilnim funkcionarjem, to je poseben privilegij. Tej funkciji posvečam največ svojega časa, saj imam veliko elana, da lahko storim nekaj dobrega v globalnem pomenu. Atletski glas je zdaj v mednarodnih krogih slišen, za kar ima veliko zaslug predsednik Sebastian Coe, s katerim dobro sodelujeva.
Atletsko javnost vsak teden pretresejo novi dopinški škandali ruskih športnikov. Vas to preseneča?Pri svoji usmeritvi sem načelen, da dokler posamezniku nečesa ne dokažejo, je nedolžen. Na govorice se nikoli nisem naslanjal. Obstajajo uradni postopki in organi, po katerih lahko delamo sklepe. In ti natančno kažejo, iz katerih naslovov je največ grešnikov. Ali sem nad tem presenečen ali ne, niti ni pomembno.
Kot član skupine za preiskovanje ruskega dopinga imate dostop do več informacij. Kaj se pravzaprav dogaja v boju med IAAF in rusko atletiko?Beseda boj se mi ne zdi primerna. Komisija, v katero sem vstopil, je trenutno v drugi fazi delovanja. V prvi fazi so člani vzpostavili merila, odkrili so razsežnosti in težave, pri vsem tem pa nisem sodeloval. Na podlagi teh ugotovitev je bila ruska atletska zveza izključena iz mednarodnega programa, hkrati pa so bila dana natančna merila, kaj morajo storiti, da se vrnejo v mednarodni program. V drugi fazi, v katero sem vstopil, spremljamo napredek izpolnjevanja meril.
In kakšen je napredek?Določene stvari se izboljšujejo, a ne tako hitro, kot bi si želeli. Pri teh zadevah je treba tesno sodelovati in v vsej zgodbi ne gre za nobeno sovraštvo do ruskih atletov. Hkrati si prizadevamo za to, da bi »čistim« ruskim športnikom omogočili nastop na mednarodnih tekmovanjih. Lani sta dobila avtorizacijo dva atleta, letos že deset. Trudimo se, da bi ustvarili uravnilovko, po kateri bi imeli vsi atleti, ne glede na to, od kod prihajajo, enake možnosti.
Pravite, da lahko že deset ruskih atletov tekmuje na mednarodni ravni. Mar ni to zanemarljiva številka za največjo državo na svetu?Natančnega postopka, kako si ruski atlet pridobi pravico do nastopa na mednarodni tekmi, ne poznam. Vem pa, da so določena merila, ki jih pri vsakem posamezniku pregleda dopinška komisija. Po mojem mnenju so v tej številki zajeti le tisti športniki, ki imajo namen tekmovati zunaj ruskih meja, se pravi na največjih prvenstvih in mitingih.
Svetovna atletika brez ruskih atletov ni popolna. Kakšen je odziv v mednarodnih krogih?Nobenega dvoma ni, da si vsi želimo, da se ruski atleti čim prej priključijo mednarodni sceni. Toda ne za vsako ceno. Rusi so zgodovinsko veliko pripomogli k temu, da je svetovna atletika tako priznana, kot je. Narediti moramo vse, da ne odstopamo od začrtane poti ter da zagotovimo zaščito in enake pravice vseh, tako ruskih kot tudi drugih svetovnih športnikov.
V svetu IAAF predstavljate glas atletov. Za kaj si atleti trenutno najbolj prizadevajo?Ukvarjamo se z različnimi segmenti. Največ časa nam jemlje dnevna problematika. Imenujemo vse več delovnih skupin. Osebno sem najbolj aktiven pri spremembah državljanstev športnikov. Februarja je IAAF odločil, da menjave državljanstev v atletiki niso več mogoče, dokler vsega skupaj ne uredimo na celovit način. Pozornost posvečamo tudi manipulaciji rezultatov, kar vključuje pravilne meritve vetra in številne druge nepravilnosti. Prizadevali smo si za to, da bi imeli atleti na mitingih diamantne lige v tehničnih disciplinah znova po šest poskusov in ne več štirih, kot v preteklosti. Kot vodja komisije si prizadevam za to, da bi imeli atleti v tehničnih disciplinah možnost nastopiti na vseh mitingih diamantne lige, ne le štirih. Zavzemam se za sistem enakosti tako športnikov kot atletskih disciplin.
Kako poteka komunikacija med atleti in IAAF?Tej komunikaciji namenjamo največ časa. Naša naloga je, da informacije s terena prenesemo v organe IAAF, da opozarjamo na pomanjkljivosti. Zelo pomembno se mi zdi, da bomo letos prvič na velikem tekmovanju, svetovnem prvenstvu v Londonu, organizirali tri dogodke.
Katere?Prvi dogodek bo, da se bo atletska komisija prizadevala predstaviti nacionalnim zvezam, zakaj je glas športnikov tako pomemben. Za ta namen smo izdelali vprašalnik in ga poslali vsem nacionalnim zvezam. V Sloveniji smo bili v preteklosti na tem področju zelo aktivni, kar pa ne velja za večino drugih držav. Letos bodo v Londonu volitve za šest novih članov. Dosegli smo, da država članica ne more predlagati svojega kandidata, če na nacionalni ravni nima komisije športnikov. Drugi opazni premik bo, da bomo v Londonu skušali približati komunikacijo med športniki in IAAF. Doslej se je zdela mednarodna organizacija oddaljena od športnikov. V Londonu bomo imeli v vseh akreditiranih hotelih termine, v katerih se bodo lahko športniki dobili s predsednikom IAAF ali vsaj kakšnim drugim visokim članom. Tretji dogodek pa bo, da bomo imeli v Londonu na ogrevalnem stadionu vselej prisotnega člana naše komisije, ki bo pripravljen v vsakem trenutku prisluhniti težavam atletov.
Kakšni so dolgoročnejši načrti atletske komisije?V prihodnosti si bomo prizadevali za drugačno razdelitev denarnih nagrad ter meril za nastop na velikih tekmovanjih. Želimo si, da bi denarne nagrade dobilo več športnikov. Prizadevamo si za to, da bi čim več atletov v času svoje športne kariere lahko vsaj preživelo od svojih uspehov. Trenutno je krog tistih, ki živijo od atletike, preozek. Trudimo se, da bi se povečala količina športnikov, ki si bodo lahko plačali priprave in imeli možnost skleniti pogodbe z opremljevalci.
Omenjate predvsem diamantno ligo, v kateri nastopa atletska elita. Kaj pa nižji rang tekmovanj?Diamantno ligo sem omenil predvsem zato, ker na njej nastopajo izkušeni atleti, ki vedo, kaj ni dobro oziroma bi bilo lahko bolje. In ti si to upajo povedati na glas. Ne moremo namreč od mladih atletov, ki tekmujejo na tekmovanjih nižjega ranga, pričakovati, da bodo opozarjali na slabosti, saj navsezadnje niti nimajo dovolj izkušenj.
Usain Bolt zadnje desetletje poganja atletski vlak. Po letošnji sezoni bo končal športno pot. Kaj se obeta svetovni atletiki po njegovem slovesu?Strinjam se z vami, da bo težko dobiti takšnega zvezdnika, kot je Usain Bolt. Moje stališče je, da je atletika več kot en posameznik. V vsakem desetletju je imela atletika zvezdnike in prepričan sem, da jih bo imela tudi po Boltu.
V slovenski atletiki se ne izpostavljate. Zakaj?K slovenski atletiki lahko največ prispevam tako, da svoje znanje prenašam na najmlajše. Odločil sem se, da dogajanja v slovenski atletiki ne bom komentiral. Če bo kdo potreboval mojo pomoč, ve, kje me lahko najde. Dobrodošli so tako športniki kot trenerji in atletski delavci.
