Bi se morali zgledovati po britanskem sistemu dodatnega varčevanja?

Velika Britanija: v drugi pokojninski steber vključenih 90 odstotkov zaposlenih

V primerjavi s Slovenijo so ti rezultati precejšen uspeh, to pa jim je uspelo doseči zaradi uvedbe samodejne vključitve vseh zaposlenih v drugi pokojninski steber leta 2012. Kljub temu velikemu uspehu, ki je dvignil v nekaj letih povprečno stopnjo vključenosti v drugi pokojninski steber s 60 odstotkov zaposlenih na skoraj 90 odstotkov, pa s samodejno vključitvijo vseeno niso vključili vseh državljanov: obstaja skupina posameznikov, ki bodisi ne zmore varčevati ali pa tega ni pripravljena storiti. Med njimi je velik del samozaposlenih, ki tudi v Sloveniji predstavljajo vedno bolj ranljivo skupino. V Veliki Britaniji je v dodatno pokojninsko zavarovanje v primerjavi z redno zaposlenimi vključenih le 18 odstotkov samozaposlenih, razlogi za to pa so različni: od nepoznavanja možnosti pokojninskega varčevanja, pomanjkanja ozaveščenosti o višini pokojnin do nerednih prihodkov. Nekateri pa se za varčevanje za dodatno pokojnino ne odločijo preprosto zaradi tega, ker se raje odločijo za nakup nepremičnine kot za dolgoročno varčevanje.

Raziskave kažejo, da dodatno ne varčuje za pokojnino 41 odstotkov ljudi, starih od 18 do 24 let, medtem ko je v skupini v starosti od 25 do 34 let takšnih le še 16 odstotkov. To povprečje se nato ne spreminja vse do 65. leta starosti.

Mladi pogosteje dajejo prednost drugim finančnim ciljem

S tem, da mladi manj varčujejo za pokojnino kot starejši, se strinja tudi mag. Žiga Vižintin iz Pokojninske družbe A, kjer varčuje za dodatno pokojnino že skoraj 45.000 Slovencev. »Mladi se zaradi velike časovne oddaljenosti do upokojitve seveda ne zanimajo posebej za varčevanje zanjo, saj imajo dnevno pred seboj druge izdatke oziroma finančne cilje, na primer nakup družinskega avtomobila in prvega stanovanja, poroko, plačilo vrtca in še veliko drugih stroškov, s katerimi smo mladi soočeni vsak dan. Prav tako so praviloma plače mladih, ki šele začenjajo svojo kariero, seveda nižje kot plače starejših zaposlenih in zaradi tega ostane mladim manj razpoložljivega dohodka, ki bi ga lahko namenili varčevanju za pokojnino. Še dodatne težave za mlade predstavlja vedenjska pristranskost, ki jo vedenjski ekonomisti opisujemo kot problem medčasovne izbire, pri kateri smo soočeni z ugodnostmi, ki nastopijo danes, in tistimi, ki bodo nastopile v prihodnosti. Povedano enostavno, večina bi si raje kupila danes nov par čevljev ali kaj drugega kot pa ta denar prihranila in zaradi tega čez 40 let imela višjo dodatno pokojnino. To so potrdile tudi raziskave, ki kažejo, da smo ljudje pozitivno nagnjeni k sedanjosti in izplačilom oziroma nagradam v zdajšnjem času. Ljudje smo preprosto neučakani in raje dobimo nagrade čim prej, z izgubami in stroški pa odlašamo, zato si večina vsak mesec po prejemu plače raje kaj privošči, kot pa najprej plača položnice,« še dodaja Vižintin.

V drugem stebru približno dve milijardi evrov prihrankov

V Sloveniji je v primerjavi z Veliko Britanijo, kjer je v dodatno varčevanje za pokojnino vključenih skoraj 90 odstotkov vseh zaposlenih, v drugi pokojninski steber vključenih približno 500.000 zaposlenih, kar predstavlja 60 odstotkov vseh zaposlenih. Delež vključenih je relativno stabilen že od leta 2007, skupaj pa je zbranih v drugem stebru približno 2 milijardi evrov prihrankov. Glede na relativno mlad sistem drugega pokojninskega stebra, ki je zaživel po letu 2000, strokovnjaki ugotavljajo, da je delež vključenih za tako kratko obdobje še relativno dober, bolj skrb zbujajoč je podatek, da znaša povprečna mesečna premija tistih, ki varčujejo, le približno 2 odstotka povprečne bruto plače, kar ne bo dovolj, da bi pokrili upad javnih pokojnin, zato sta pred drugim pokojninskim stebrom v prihodnje dva velika izziva, kako povečati delež vključenih in kako dvigniti mesečne premije.

Dodatne pokojnine lahko celo presegajo javne pokojnine

Da so v Veliki Britaniji na dobri poti, kljub temu da jim določenega odstotka ljudi ni uspelo pritegniti k dodatnemu pokojninskemu varčevanju, kaže zadnja raziskava britanske medgeneracijske komisije, ki je pokazala, da je prihodek povprečnega gospodinjstva upokojencev po odštetih stroških za prebivališče prvič prehitel dohodek povprečnega gospodinjstva zaposlenih. Res je, da gre razlika v prihodkih tudi na račun dejstva, da imajo upokojenci večji delež lastniških nepremičnin kot zaposleni, kar posledično pomeni nižje stroške bivanja, in da so posojila poplačali, hkrati pa nimajo več stroškov z najemnino, vendar pa je prav gotovo tudi rezultat razvitega sistema dodatnega varčevanja za pokojnino, ki ima dolgo tradicijo in ki omogoča, da vse večji delež upokojencev v Veliki Britaniji prejema dodatne pokojnine, te pa lahko celo presegajo javne pokojnine. Razlika v prihodkih je tudi zaradi višjih javnih pokojnin, ki so posledica rasti plač v minulih desetletjih, a to velja predvsem za nove upokojence. Po drugi strani pa vedno večji delež upokojencev še vedno dela, večinoma za skrajšani delovni čas ali kot zunanji sodelavci. Danes je verjetnost, da je v Britaniji vsaj en član upokojenega gospodinjstva še zaposlen, približno ena proti pet, pred desetletjem je bila verjetnost ena proti osem. Razlika je občutna in tisti upokojenec, ki dela, dviga povprečne dohodke gospodinjstva.

V Sloveniji pod mejo za dostojno višino prihodkov v pokoju

Da je Velika Britanija dober primer, ki prikazuje, kako se dolgoročno da z dodatnim varčevanjem nadomestiti upad javnih pokojnin, se strinja tudi Karmen Dietner, predsednica uprave Pokojninske družbe A, ki še dodaja, da po »podatkih OECD dobi zaposleni Britanec s povprečnimi prihodki ob upokojitvi javno pokojnino le v višini 38 odstotkov svoje neto plače pred upokojitvijo, vendar dobi zraven še v povprečju dodatno pokojnino v višini 40 odstotkov svoje plače. Tako dobiva skupaj ob upokojitvi prihodke v višini skoraj 80 odstotkov svoje plače pred upokojitvijo, kar večini omogoča dovolj visoke prihodke za dostojno življenje. Po mednarodnih standardih naj bi bila meja za dostojno višino prihodkov v pokoju približno 70 odstotkov prihodkov v času zaposlitve, saj naj bi bili praviloma takrat, ko smo v pokoju, naši otroci že samostojni in ne potrebujejo več finančne pomoči staršev, poplačane naj bi imeli kredite za nakup stanovanj in podobno. Na žalost v Sloveniji na tem področju zaostajamo, saj kljub višjim javnim pokojninam kot v Britaniji – povprečna javna pokojnina v lanskem letu je znašala 60 odstotkov povprečne neto plače – pademo pod mejo za dostojno višino prihodkov v pokoju, saj večina upokojencev poleg javne pokojnine še ne prejema tudi dodatne pokojnine.«

Čim daljše bo obdobje varčevanja, tem višje bodo dodatne pokojnine

Eden od razlogov, tako pravi Dietnerjeva, da večina upokojencev v Sloveniji ne prejema tudi dodatne pokojnine, je to, da drugi pokojninski steber obstaja šele od leta 2000.

»V Sloveniji ima drugi pokojninski steber razmeroma kratko zgodovino, vanj pa je za zdaj vključenih le približno 60 odstotkov vseh zaposlenih. Danes prejema v Sloveniji približno 20.000 upokojencev vsak mesec dodatno pokojnino, kar je še premalo, da bi izboljšalo statistike. Število prejemnikov dodatnih pokojnin se povečuje iz leta v leto in sčasoma bo tudi v Sloveniji vedno več upokojencev prejemalo dodatne pokojnine. Za primer, povprečna višina dodatne pokojnine, ki smo jo izplačali v naši družbi lansko leto, je skoraj 100 evrov na mesec, kar pomeni, da zaposleni, ki je varčeval pri nas med zaposlitvijo in se je upokojil, prejema v povprečju poleg javne pokojnine še vsak mesec 100 evrov dodatne rente,« še pravi Dietnerjeva in dodaja, da daljše ko bo obdobje varčevanja, višje bodo tudi dodatne pokojnine. »Zaradi tega lahko tudi v Sloveniji računamo na vedno večje prihodke iz tega vira, seveda pa je pred nami še ključno vprašanje, kako vključiti v dodatno pokojninsko zavarovanje tistih 40 odstotkov zaposlenih, ki trenutno še ne varčujejo.«