»Le redko smo pripravljeni tvegati neuspeh, saj ima ta beseda zelo negativen prizvok. A brez tveganja le redko pride do velikih inovacij, do preskokov. Evropske inovacije so zato bolj iterativne izboljšave, ki so sicer nadvse uporabne, nas pa ne postavljajo v ospredje. To je nekaj, kar bomo morali spremeniti, če bomo hoteli biti “veliki”,« pravi Grega Milčinski, soustanovitelj in direktor podjetja Sinergise, ki je prejšnji teden sodeloval na Amazonovi akademiji v Bruslju, kjer so govorili o evropskih inovacijah naslednje generacije in o tem, kako spodbuditi znanstvenike in raziskovalce.
V prihodnost stopajo previdno
Sinergise je namreč razvil Sentinel Hub, revolucionarno rešitev, ki omogoča inovativen dostop do podatkov daljinskega zaznavanja in deluje v Amazonovem oblaku. Uporablja inovativne metode za učinkovito obdelavo in dostavo podatkov, ki zmorejo v nekaj sekundah prebrskati več sto bilijonov pikslov in vrniti zahtevane rezultate. A čeprav jih je Amazon s povabilom k razpravi o inovativnosti in strojnem učenju prepoznal kot zelo inovativno podjetje in so jim to že večkrat tudi naravnost povedali, Milčinski priznava, da tudi v podjetju Sinergise v prihodnost stopajo bolj previdno.
»Ko smo pred desetimi leti izdelali Geopedio, smo bili praktično prvi na svetu. Ampak tega položaja nismo znali izkoristiti in Geopedia je ostala slovenska inovacija, za katero večina ljudi ni nikoli slišala. Danes, 10 let pozneje, obstaja nekaj zagonskih podjetij z desetmilijonskimi vložki in stomilijonskimi vrednotenji, ki delajo natanko isto, kar smo mi počeli že pred časom. Ta vlak smo zamudili, ker smo bili preveč previdni. Morda si zdaj upamo malo več, zaradi česar nam je uspel Sentinel Hub, ki dejansko pomeni preskok v svetovnem merilu. Ampak še vedno ne gremo tako hitro, kot bi lahko šli ali bi morali iti,« o previdnosti, ki lahko prepreči velik uspeh, razmišlja sogovornik, prepričan, da bi bilo lahko več tudi sodelovanja med znanstveno sfero in gospodarstvom.
Ne upajo si tvegati
»Zdaj se na primer ukvarjamo s strojnim učenjem, ki je v slovenski znanosti precej dobro podprto. Možnosti za sodelovanje so velike, a je treba vložiti veliko energije na obeh straneh,« primer takšnega sodelovanja navaja Milčinski. Morda prav zato, ker tudi Amazon kot svetovno podjetje zna izkoriščati potenciale lokalnega trga.
»Strojno učenje je v Evropi zelo močno. Tudi Google ima tu svoj center za to področje,« pravi Milčinski, vendar poudarja, da je kljub vsemu večino kapitala še vedno skoncentriranega v ZDA. In kam na zemljevid inovativnosti (in kapitala) bi se lahko postavila slovenska podjetja? »Slovenija je majhna država. Manjša od nekaterih regij v Nemčiji na primer. In težko se delamo, da smo večji. Temu primerno je tudi naše mesto. Zdi pa se, da se stvari izboljšujejo. Desetletje nazaj so bila največja podjetja v Sloveniji tista, ki so bila še dediščina naše pretekle države, Jugoslavije. Danes v ospredje že prihajajo napredna tehnološka podjetja, kot so Cosylab, Pipistrel, Outfit7 in podobna,« pravi Grega Milčinski, ki sicer meni, da je neizkoriščenega potenciala še veliko. Po njegovem mnenju je glavna ovira za podjetja prav to, da si ne upajo tvegati.
