Na seji kolegija predsednika državnega zbora (96. seja, https://www.dz-rs.si.) je bil 19. maja 2017 po skrajšanem postopku obravnavan in tudi sprejet predlog zakona o dopolnitvi zakona o državljanstvu Republike Slovenije. Prvopodpisani predlagatelj Peter Vilfan, poslanec DeSUS, je pojasnil, da »se predlaga le možnost, da Vlada Republike Slovenije ob ugotavljanju razlogov za izredno naturalizacijo še ugotovi, ali razlogi obstojijo navkljub življenju prosilca za državljanstvo Republike Slovenije v tujini. Gre torej za tisti del, ki govori o tem enoletnem stalnem bivanju v Sloveniji, in seveda za odpravo tega pogoja v tem 13. členu o izredni naturalizaciji.«

V nadaljevanju se je izkazalo, da želi Vilfan s tem odpreti možnosti za poenostavitev privabljanja športnikov v Slovenijo. Nekemu državljanu tretje države se zdaj lahko mimo pogoja enoletnega prebivanja podeli državljanstvo, da lahko nastopa za slovensko reprezentanco neke športne discipline, če se oceni, da ji lahko prinese dodano vrednost. Povedal je tudi, da to ne bo povzročalo množičnih podelitev državljanstev, kar je res. Sama namera te obravnave in sprejetje pa je sporno zaradi nečesa drugega.

Po eni strani Vilfan »navija« za dodelitev državljanstva zaradi športnih ambicij države in posameznikov, po drugi strani pa je januarja glasoval za novelo zakona o tujcih, ki so jo, med drugim, številne vladne organizacije ocenile kot ukrep, ki beguncem in prosilcem za azil zanika pravico do zaščite, do katere so upravičeni po mednarodnem pravu ter pravu Evropske unije (Nevladne organizacije odločno nasprotujemo kršitvam mednarodnega prava in slovenske ustave, Mirovni inštitut, 5. januarja 2017, http://www.mirovni-institut.si/): »Predlagane spremembe zakonodaje bi oblastem omogočile, da avtomatično odrečejo vstop osebam, ki bi prispele na mejo, ali pa jih po vstopu privedejo nazaj do meje in napotijo v državo, iz katere so vstopili. Ti ukrepi ne zagotavljajo ustreznih postopkov zaščite pravic beguncev in migrantov in bi veljali tudi za ljudi, ki bi izrazili namero, da zaprosijo za mednarodno zaščito.« Ne gre samo za predlagatelja: sodeč po objavljeni enajsterici članov tega kolegija, po tem, da je bilo povedano, da ni bilo nobenih nadomeščanj, in po objavi podpisov preostalih predlagateljev na spletni strani so enako tokrat in januarja glasovali tudi nekateri poslanci DeSUS, SMC in predstavnikov manjšin.

Povedano drugače: nekateri poslanci ali celo stranke, glede na to, da gre za predstavnike teh, po eni strani glasujejo za morebitno zaprtje mej, po drugi strani pa, kot je komentiral poslanec Luka Mesec, odpirajo možnost, da športne reprezentance prek državljanstva pridobijo igralca, ki še nikoli ni bil v Sloveniji. Takšna selekcija je najmanj nepoštena. Lahko se zgodi torej, da se bo tujcu, ki beži pred vojno ali pa iz neurejene države, zaprlo vrata, sočasno pa se bo zaradi športnih ambicij nekomu, ki ne ve, kje je Slovenija, podelilo državljanstvo, torej absolutno izenačitev pravic s preostalimi državljani. So za nekoga športne ambicije države pred pomočjo ogroženim?

Pravnih možnosti za tako perverzno diskriminacijo preprosto ne bi smelo biti. Takšna dvojna merila spominjajo na srednjeveški stanovski sistem, ko so imeli privilegije tisti, ki so bili v nečem superiorni. Morda celo do tega, da so imeli pravico bivati znotraj mestnega obzidja…

Uroš Cerkovnik, Ljubljana