Februarja letos je ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič povedala, da bodo s šolskim letom prvič omogočili nakup učbeniških gradiv za učence prvega razreda. Gre za delovne zvezke in delovne učbenike, ki so po mnenju ministrice za prvošolce posebej pomembni, ker morajo ti »čim več pisati«. Ministrica je pojasnila, da bo šolam zagotovila kvoto denarja, s katero bodo avtonomno uresničevale cilje iz učnih načrtov. Na vprašanje, ali to pomeni, da staršem prvošolcev letos jeseni ne bo treba kupiti učnih gradiv, je odgovorila pritrdilno. Sporočilo ministrstva na spletnem komunikacijskem omrežju twitter ni puščalo dvoma: »Maja Makovec: Prvošolci bi učbenike in delovne zvezke dobili brezplačno.«

Takrat ministrica še ni povedala, koliko in kako bo šolam plačala za učna gradiva prvošolcev, ampak je ključ delitve denarja razkrila v okrožnici, ki jo je poslala pred desetimi dnevi. Vsaka šola naj bi dobila 30 evrov na prvošolca, s katerimi naj bi plačevala tako stroške učbenikov iz učbeniškega sklada, ki je za otroke oziroma starše že zdaj brezplačen, kot za učna gradiva.

Založbe, ki prodajajo učbenike, delovne učbenike in delovne zvezke, so protestirale, da trideset evrov na prvošolca ni dovolj. Zato trdijo, da ta znesek v resnici ne pomeni popolne razbremenitve staršev, ampak je samo delna subvencija. Strinjajo se tudi v zvezi aktivov staršev, saj naj bi njihove raziskave pokazale, da starši prvošolcev samo za učna gradiva letno zapravijo do osemdeset evrov oziroma povprečno 46 evrov.

Ministrstvo našlo presežek

Ministrica je za Pop TV zanikala, da gre za subvencijo, ter zagotovila, da starši ne bodo nosili stroškov učnih gradiv. Vendar je hkrati poudarila, da bodo šole dobile »kvoto sredstev« in da se bodo »avtonomno odločale, kaj naročati«. Priznala je, da ta avtonomnost dopušča, da se šola odloči za učbenike in učno gradivo, ki stane več kot trideset evrov na učenca.

Uradno na ministrstvu še niso pojasnili, kako so prišli do zneska trideset evrov in zakaj so prepričani, da lahko vsaka šola s tem zneskom pokrije celoten strošek učbenikov in učnih gradiv, za katere se bodo odločile. Odgovore naj bi dobili na ponedeljkovi novinarski konferenci.

Februarja je ministrica povedala, da so se za brezplačnost učnih gradiv za prvošolce odločili, ker so od leta 2015 z devetimi milijoni evrov »obnovili« učbeniški sklad. Šolam bo ministrstvo tudi po letošnjem letu še vedno namenjalo tri milijone evrov na leto, a po neuradni razlagi ministrstva je za dolgoročno vzdrževanje učbeniških skladov ta znesek prevelik. Presežka naj bi bilo že v prihodnjem šolskem letu dovolj, da bo lahko vsaka šola iz sredstev, ki jih bo dobila, plačala tudi učna gradiva za prvošolce. Trideset evrov na prvošolca naj bi bilo torej v prihodnjih šolskih letih dovolj za nakup vsega, kar prvošolci potrebujejo – tako za nadomeščanje učbenikov za učbeniški sklad kot za vsakoleten nakup delovnih zvezkov in delovnih učbenikov.

Predsednik združenja ravnateljev Gregor Pečan pravi, da bodo na osnovni šoli Janka Modra v Dolu pri Ljubljani, ki jo vodi, v naslednjih petih letih v ta namen dobili 60.000 evrov ali dvakrat toliko kot v prejšnjem petletnem obdobju. Sam je zadovoljen, vendar je priznal, da na nekaterih drugih šolah s sredstvi ministrstva niso niti v celoti obnovili učbeniškega sklada.