Že na lanskem dnevu Afrike je častni konzul Južnoafriške republike Janez Pergar opozoril, da bi se slovenska podjetja iz sorodnih panog morala povezati v konzorcije in tako skušati prodreti na afriški trg. Do letošnjega šestega dneva Afrike, ki postaja tradicionalni dogodek slovenske zunanje politike, se je zgolj deset slovenskih podjetij odločilo slediti modelu poslovanja štirih slovenskih podjetij v Iranu in ustanoviti konzorcij visokotehnoloških podjetij Zafrit. Ta bo poskušal na afriški trg prodreti s tehnološkimi rešitvami. »Afrika je čisto neodkrit trg z ogromnimi potenciali,« pravi Stane Štefančič, vodja Zafrita in lastnik podjetja Genis, ki je soudeleženo v tem združenju precej raznolikih podjetij z istim predznakom.
Zaradi nagle demografske rasti, številnih okoljskih izzivov glede upravljanja odpadne in pitne vode ter oskrbe z elektriko in zaradi gradnje najrazličnejše infrastrukture je Afrika trg prihodnosti, kamor že leta hitijo velike multinacionalke, v številnih državah pa je vse močnejši vpliv Kitajske. »Afrika je najugodnejše okolje za vlaganje. Skorajda rotimo vas, da pridete,« je poslovne priložnosti zaradi številnih trajnostnih izzivov afriške celine opisal Lucky Mulusa, minister za razvojna vprašanja Zambije.
Slovenska podjetja ostajajo zadržana
Kljub takšnim pozivom pa si mnoga slovenska podjetja še vedno ne upajo na afriški trg. Kot razlog za previdnost Janez Šumrada iz generalnega direktorata za gospodarsko diplomacijo pri MZZ navaja veliko socialno, varnostno in pravno negotovost v nekaterih afriških državah. Prav zato se poskuša gospodarska diplomacija usmerjati v države, ki imajo večjo gospodarsko rast ter so politično in pravno bolj stabilne. Pri nastopu na afriškem trgu se želi Slovenija povezati z Madžarsko, pritegniti pa želi še Češko. Konec leta naj bi se nove poslovne priložnosti ponudile v Senegalu, ki ga bo obiskala vladna delegacija. V zadnjih letih teren za nove poslovne priložnosti pripravlja tudi razširjena mreža častnih konzulov v Afriki.
Kljub odličnim obetom afriškega trga razmere niso rožnate. Od leta 2012 se blagovna menjava med Slovenijo in Afriko po podatkih MZZ in statističnega urada zmanjšuje. Lani se je zmanjšala za petino in je dosegala zgolj še dobrih 377 milijonov evrov. Kljub temu je bila s slabimi 250 milijoni evrov izvoza še naprej pozitivna v korist Slovenije. Šumrada to razlaga z majhnim obsegom blagovne menjave in hkrati z velikimi nihanji pri poslih od leta do leta.
Slovenija bo skušala afriški celini pomagati z izobraževanjem mladih afriških diplomatov, dolgoročne partnerske odnose pa poskušajo oblikovati tudi nekatera slovenska podjetja. Člani Zafrita recimo, ki so šele na začetku prodora na afriško celino.
Zafrit bi ustanovil dve predstavniški pisarni
V Zafritu se ukvarjajo z informacijsko infrastrukturo, vzpostavljanjem registrov, sistemi digitalnih knjižnic, z vzpostavljanjem zemljiške knjige. Torej z vsemi aktivnostmi, ki jih normalno delujoče države potrebujejo. S tem ponujajo celovito rešitev za cel sklop aktivnosti javne uprave, ki pa se ne začne in ne konča zgolj pri prodaji končnih izdelkov. S pomočjo predstavnikov afriške diaspore v Sloveniji in seveda tudi lastnimi obiski zdaj poskušajo prodreti na hitro rastoči afriški trg in državam poleg končnih izdelkov ponuditi tudi predloge za spremembo njihovih zakonodaj, s katerimi bi javna uprava postala učinkovitejša. Kot pojasnjuje Štefančič, konzorcij deluje šele nekaj mesecev. S skromno letno članarino 600 evrov na podjetje zdaj upajo, da bodo prodrli v Senegal in Zambijo, kjer nameravajo ustanoviti predstavniški pisarni. Uveljaviti se skušajo še v Namibiji, Nigeriji, Keniji in Tanzaniji.
Že devet let je v Afriki prisoten Kolektor Turboinštitut. Skupaj z lokalnimi partnerji so zgradili manjše hidroelektrarne v Ugandi, Zambiji in Ruandi. Trenutno imajo odprtih sedem projektov, na afriški trg pa po navadi prodirajo s pomočjo lokalnih partnerjev. »Afrika ima največje potrebe po hidroenergiji. Največ novih elektrarn se zgradi prav tam,« Boštjan Žerovnik, vodja prodaje pri Kolektorju Turboinštitutu, pojasnjuje, zakaj je Afrika njihov najpomembnejši trg. Posli sicer letno nihajo, od dveh do šestih naročili, a kljub temu z letnim prometom štiri do pet milijonov evrov na afriških tleh ta trg že pomeni 40 odstotkov prometa družbe. Poleg Maroka in Zambije je zanje najbolj zanimiva podsaharska Afrika, kjer je največ potencialov za gradnjo hidroelektrarn. Prav ta del afriškega kontinenta pa je najslabše diplomatsko pokrit. Edinemu veleposlaništvu v Afriki – v Egiptu – se bo letos pridružilo še novo veleposlaništvo Slovenije v Maroku, ki bo pokrivalo tudi Zahodno Afriko. Podsaharska Afrika za slovensko diplomatsko-konzularno mrežo ostaja še neodkrita.
