Na kaj pomislimo ob besedni zvezi »simulator vožnje«? S takšnim vprašanjem smo se obrnili na nekaj kolegov in znancev, odgovori pa so si bili na las podobni in so vsebovali bodisi računalniške igre bodisi simulatorje dirkanja v zabaviščnih parkih. A simulator vožnje je lahko tudi precej bolj resna reč, takšna, ki nam pomaga preveriti naše vozniško znanje, zmožnost reakcij… In s prav to idejo so se pri slovenskem podjetju NERVteh pred časom lotili izdelave simulatorja, se povezali z nekaterimi partnerji, na primer Zavarovalnico Triglav, ki je v razvoj vložila veliko sredstev, ter strokovnjaki s področja prometne varnosti, zadeva pa je zdaj že v fazi popolne funkcionalnosti.
»Cel sistem, simulator je namreč le del sestava, je namenjen preventivi, treningu in izobraževanju na področju varnosti v cestnem prometu. Med treningom uporabnika v nevarnih situacijah, kot so previsoka hitrost, uporaba mobilnih naprav, poledica, megla in podobno, se uporabljajo tudi različni senzorji, ki nam pomagajo spremljati različne psihofiziološke odzive voznika,« je idejo in način delovanja razkril idejni oče projekta in direktor podjetja NERVteh Matej Vengust.
Opazovanja, ki jih doslej ni bilo
A ne le da je ideja že meso postala, s pomočjo simulatorja so že zbrali prvo večjo količino podatkov o naših vozniških reakcijah, in sicer so se na njem preizkusili obiskovalci tehnološkega paviljona na nedavnem slovenskem avtomobilskem salonu. Rezultatov seveda ne moremo jemati kot končnih in najboljših, saj je bilo tokratno merjenje še v nekakšni »beta razvojni fazi«, zato bo potrebnih še več podobnih merjenj, so pa vseeno zanimivi. A še preden povemo več o njih, je treba povedati, kaj natanko so sploh merili – primeri vozniških situacij, s katerimi so se voznice in vozniki v simulatorjih srečevali, namreč niso bili izbrani naključno. Pri tem delu je z ekipo NERVteha sodeloval tudi Andrej Brglez, direktor inštituta ICK, inštruktor varne vožnje in dober poznavalec novih tehnologij v avtomobilih. »Zaradi številnih novih možnosti merjenja smo se pri oblikovanju v simulatorju predvajane prometne vsebine ter pri izvedbi intervjuja, ki je med vožnjo potekal, podali na nove poti. Raziskovalno kopje smo usmerili bolj natančno in predvsem na mesta, ki jih v smislu vedenjskega opazovanja voznikov med vožnjo doslej nismo mogli doseči. Slednje odpira novo možnost vpogleda v, recimo temu, naš vozniški DNK. S poznavanjem tega bomo lahko oblikovali še bolj vsebinsko pravilno pripravljene preventivne vsebine, akcije pa bodo lahko natančneje usmerjene k točno določeni skupini voznikov,« je razložil Brglez.
In kako so oblikovali vozniške situacije, s katerimi so se vozniki soočali v simulatorju? Brglez pravi, da so se naslonili na visoke sposobnosti simulatorja, ki voznika verodostojno popelje v vožnjo, podatke pa so zbirali z metodo nestrukturiranega poglobljenega intervjuja, prek katerega so preskusili možnost pridobivanja bolj kompleksnih odzivov. »Ekipa je oblikovala odsek mestne, regionalne in avtocestne vožnje, v vsakega od njih pa smo vnesli različne situacije, od mejnih do takih, ki so na cestah pogosta okoliščina za nastanek nesreče,« je povedal Brglez in opisal enega od konkretnih primerov: »Na regionalni cesti, na kateri je omejitev hitrosti 70 km/h, na počivališču ustavi avtobus, izza njega pa pred avto skočita otroka. Če pelješ 70 km/h, trk tudi ob izjemnem reakcijskem času in silovitem zaviranju stežka preprečiš. Lahko pa ga s predvidevanjem, da se to lahko zgodi, ter z vsaj malenkostnim znižanjem hitrosti. Ali pa s spretnim manevrom sunkovitega izogibanja oviri. Kaj je voznik v tem primeru naredil, kako je reagiral, kako je vozil, kako je držal volan in podobno, so podatki, od katerih si obetamo res veliko.«
Dve tretjini sta ignorirali telefon
Kaj so pokazali rezultati nekajdnevnega merjenja na tehnološkem paviljonu? Udeležilo se ga je 243 voznic in voznikov, katerih povprečna starost je bila 34 let, kot nemajhno presenečenje pa se je pokazalo, da so bile ženske celo bolj agresivne kot moški. »A to morda tudi zato, ker so se prijavile tiste malce bolj drzne, pa še manj jih je bilo, saj je bilo moških kandidatov kar 87 odstotkov. Sicer pa je dobrih 18 odstotkov vseh preizkus opravilo brez nesreč, 16 odstotkov brez prekrškov ter pet brez nesreč in prekrškov. Polovica vseh se je izkazala za povprečne voznike, 6 odstotkov je zelo slabih, 5 zelo dobrih, 16 dobrih in 23 slabih. Vendar moramo vedeti, da je bil 15-minutni scenarij naravnan tako, da se je nesrečam in prekrškom izredno težko izogniti,« je pojasnil Matej Vengust, medtem ko je Jaka Sodnik, izredni profesor na fakulteti za elektrotehniko, ki je sodelovala pri projektu in analizi rezultatov, dodal, da se je kot najbolj zanesljiva in varna skupina voznikov pokazala starostna skupina med 30. in 40. letom. »Identificirali pa smo tudi nekaj izrednih posameznikov, starih manj kot 20 let, ki so delovali zelo zrelo in suvereno. Zanimiv je tudi podatek, da se skoraj dve tretjini voznikov nista želeli oglasiti na telefonski klic, ki smo ga simulirali, češ da je prenevarno.«
Tako torej pravijo prvi rezultati, seveda pa pri NERVtehu že načrtujejo naslednja merjenja, tudi onkraj naših meja. »V načrtu imamo večji zajem podatkov, zato se pogovarjamo z raznimi partnerji, kot so Uber, Lyft, LG, Daimler, Microsoft… Tovrsten projekt je zelo drag in če želimo zajeti na primer vsaj 100.000 evropskih voznikov, bodo veliki partnerji izjemnega pomena. Končni cilj je zajeti podatke s čim več področij sveta,« je še povedal Vengust. Za konec se vrnimo k začetku, kjer smo kot pomembnega partnerja omenili Zavarovalnico Triglav – pri njej pravijo, da si že vrsto let z najrazličnejšimi sodobnimi in tehnološko dovršenimi rešitvami prizadevajo za zmanjševanje števila prometnih nesreč in izboljšanje prometne varnosti. »Končni cilj projekta pa je seveda integracija v obstoječo ponudbo Zavarovalnice Triglav in smiselna umestitev v širok spekter preventivnih dejavnosti, pri čemer s tovrstnimi rešitvami nismo strogo omejeni zgolj na zavarovalniško področje, ampak v hitrem tempu tehnoloških rešitev iščemo optimalne povezave med vsem, kar se dogaja na širšem področju avtomobilizma, mobilnosti in zavarovalništva,« je razložil Gregor Miklič, pri Zavarovalnici Triglav zadolžen za projekt simulatorja.
