Novela zakona o pacientovih pravicah, ki jo je včeraj potrdila vlada, bolnikom prinaša nekaj dodatnih pravic. Potem ko jim bolniki predložijo napotnico, ne bodo mogli v nedogled odlagati njihove uvrstitve na čakalni seznam, pred vrati ordinacije pa jih praviloma ne bodo smeli pustiti čakati dlje kot pol ure. Prav tako jim bo v pomoč nova stopnja nujnosti, pri kateri lahko čakajo največ dva tedna. A nekatere dosedanje opore, na katere so se lahko naslonili ob predolgih čakalnih dobah, bolniki z aktualnim predlogom tudi izgubljajo. Čakanje na zdravljenje raka na primer ni več izrecno omejeno na največ en mesec: novela namesto tega presojo prepušča zdravnikom, ki o pacientovi nujnosti odločajo od primera do primera.
Nova stopnja nujnosti, ko potrebujejo zdravljenje v dveh tednih, je namenjena tudi bolnikom z rakom, je dejala Milojka Kolar Celarc. Hkrati pa ima pa zdravnik možnost triaže, torej presoje nujnosti pri vsakem posameznem bolniku. “V primeru rakavih obolenj lahko izvide pregleda takoj in na tej osnovi določi tudi drugačno stopnjo nujnosti. Vodstvo Onkološkega inštituta pa je že javno povedalo, da paciente naroča v skladu s stroko, ko so potrebna obsevanja ali kemoterapije. Po podatkih iz bolnišnic v primeru raka ne moremo trditi, da gre za prekomerno čakalno dobo.” Ministrica je dodala še, da ni vsaka vrsta raka enako nujna in so zato sprejemljivi različni roki čakanja.
Čakali tudi dlje od priporočenih mej
Pa čakalne dobe za bolnike z rakom res niso težava? V zadnjih mesecih smo večkrat poročali o (pre)dolgem čakanju v tem delu zdravstva. Ne le pri operacijah raka prostate, kjer bolniki v UKC Ljubljana po zadnjih objavljenih podatkih čakajo okoli pol leta. Izpostavili smo tudi primer bolnice, ki je bila na Onkološkem inštitutu operirana na začetku leta, na poseg pa je čakala dobra dva meseca. Konec aprila pa smo poročali, da na ljubljanskem Onkološkem inštitutu bolniki na obsevanje čakajo okoli 40 dni, medtem ko je dopustna čakalna doba en mesec. V bolnišnici so takrat pojasnili, da so podaljševanje teh čakalnih dob ustavili, eden od vzrokov za podaljšanje prek priporočenih mej pa je vse večje število bolnikov, ki potrebujejo obsevanje.
Čakalne dobe v onkologiji sicer niso nova težava, so pa imeli bolniki, kadar so presegle dopustne meje, doslej možnost zdravljenja v tujini. Nekaj bolnikov jo je v minulih letih tudi izkoristilo.
Marušič: s tem orodjem so lahko pacienti vplivali na svoje zdravljenje
“Nobenega razloga ni, da bi omejitev čakanja na en mesec v primeru raka umikali. Pacientu smo želeli s tem dati orodje, s katerim lahko vpliva na svoje zdravljenje. Če je čakanje predolgo, lahko bolnišnico na to opozori, hkrati pa lahko zahteva zdravljenje v tujini. Če bo ostalo pri sedanjem predlogu, tega orodja bolniki ne bodo več imeli,” meni nekdanji minister za zdravje Dorijan Marušič, ki je v svojem mandatu uvedel omenjeno mejo enega meseca.
Sam bi danes to zahtevo v podzakonskih aktih kvečjemu še natančneje in bolj vsebinsko opredelil, je dejal. “Tudi če predolgih čakalnih dob pri raku res ne bi bilo, pa bi bilo to orodje dobro ohraniti. Tudi semaforja ne bi odstranjeval z mesta, kjer ni več smrtnih žrtev.”
