Oddaje z versko vsebino so na Radiu Slovenija stalnica že vrsto let. To je dejstvo, prav tako kot tudi težnja Katoliške cerkve, da bi bilo oddaj z versko vsebino še več. In koliko naj bo takšnih oddaj? Odgovor ponujajo podpisniki civilne pobude za pluralni radio sami, ko pravijo, da naj bo količina teh oddaj primerljiva z evropskimi standardi. In kakšni so ti standardi? Je model za to Poljska, Hrvaška ali zahodne države z mnogo bolj žlahtno in dolgoletno demokratično tradicijo? Jaz namreč enotnega evropskega standarda ne poznam. Še več, nekatere države same imajo to različno urejeno, recimo Francija v svojih departmajih in Švica po kantonih. Utemeljeno sumim, da bi količino verskih oddaj določali kar pobudniki za pluralni radio sami. Prav tako ne gre dvomiti, da bi bila vsebina teh oddaj po meri in volji zgolj Katoliške cerkve.
Za zadovoljevanje svojih potreb ima slovenska katoliška cerkev svoje medije, med katere spadata širši javnosti najbolj znana Radio Ognjišče in časnik Družina; slednja praznuje že 65 let. Oba se sofinancirata tudi iz državnega proračuna, torej za njuno delovanje prispevamo vsi, tudi neverujoči. Poleg tega Ognjišče za svoje oddajanje uporablja tehnično infrastrukturo RTV Slovenija in je njegova slišnost primerljiva z osrednjim javnim radiom.
Država tudi sicer izdatno financira delovanje RKC in njenih institucij, celo Karitas. Prav tako občine, ki za sofinanciranje Karitasa, katoliških vrtcev, cerkvenih domov za starejše, za obnovo in vzdrževanje cerkva ter drugih katoliških kulturnih spomenikov, za osvetljevanje cerkva itd. namenjajo občutna finančna sredstva. Milijoni davkoplačevalskih evrov se tako pretakajo v naročje Cerkve, ki spada med največje lastnike nepremičnin na Slovenskem, z odškodninami za vrnjeno nacionalizirano premoženje pa krepi lastniške deleže v podjetjih. S tem država in lokalne skupnosti financirajo tujo pravno osebo, ki ima sedež v Vatikanu in je subjekt mednarodnega prava sui generis. Ta država ima svoje banke, tiskovne agencije, radijske in televizijske postaje, s katerimi širi svoj vpliv in moč po vsem svetu. Ima svojo zakladnico zlatih rezerv, ki se po količini lahko primerjajo le z ameriško. Revni polni žepe bogatemu. Neverni plačujemo Cerkvi za širjenje vere in njenega vpliva, ob tem pa moramo biti popolnoma tiho, če se nočemo izpostaviti medijskemu linču.
In zakaj vse to silovito naprezanje Cerkve za še več medijskega prostora in termina? In to kljub dejstvu, da število njenih vernikov že deset let vztrajno pada, da je krstov manj, da se je število duhovnikov v letih 2005–2015 zmanjšalo za 132? Jasno – zato, da bo imela moč in oblast nad vsem in vsakomer, zato, da bo država v državi, zato, da bo odločala o vsem. Kot je zapisal dr. Tine Hribar v Delu 15. decembra 2007, je cilj Katoliške cerkve evangelizirati slovensko družbo in v končni fazi spremeniti Slovenijo v katoliško državo. Manko v številu klerikov Cerkev učinkovito nadomešča z novimi in novimi organizacijami katoliških laikov; teh je trenutno 27 in delujejo na vseh pomembnih področjih družbenega življenja. Razmere srhljivo spominjajo na trideseta leta preteklega stoletja, ko je bil v Kraljevini Jugoslaviji notranji minister klerik dr. Korošec, ki je nasprotnike režima zapiral v taborišča.
Na nas je, da vztrajamo pri doslednem spoštovanju 1. odstavka 7. člena Ustave RS, torej pri spoštovanju načela ločenosti države in verskih skupnosti. To pomeni, da mora biti država v pogledu verskih skupnosti zavezana nevtralnosti, tolerantnosti in nemisijonarskemu delovanju v korist ene verske skupnosti. To pa pomeni, da konfesionalne vsebine ne morejo biti del javnega prostora, niti del državne ali lokalne oblasti.
Brane Virant, Kranj
