Deep Blue proti Kasparovu

Kasparov se je že leto pred tem pomeril z zgodnjo inačico računalnika z imenom Deep Blue (globoka modrina). Sestavili so ga strokovnjaki pri družbi IBM. Po uvodnem porazu (prvi poraz svetovnega prvaka v klasični šahovski partiji) se je Kasparov zbral in s tremi zmagami prepričljivo dobil dvoboj s 4 proti 2.

Leto pozneje so Deep Blue izdatno nadgradili. Poleg tega, da je razpolagal z vsemi dosegljivimi partijami v zgodovini, je imel tudi posebno svetovalno moštvo, zadolženo za izbor otvoritev in pomoč pri ponudbah remija. Vodil ga je ameriški velemojster Joel Benjamin. To je bil eden od pogojev IBM in Kasparov je v to nerad privolil; dolarska pogača je bila več kot mamljiva. Dvoboj se je začel sanjsko za človeštvo: v prvi partiji je Kasparov igral zaprto in prepeljal stroj v strateške vode, kjer računanje ni prišlo do izraza. Gladko je zmagal, nato pa šok: Deep Blue je naslednji dan nadigral Kasparova po vseh predpisih in izenačil. Sledili so trije remiji, kjer je imel pobudo človek; v četrti partiji je Kasparov celo izpustil zmago. V šesti, zadnji partiji pa ga je že v otvoritvi polomil: dovolil je stroju žrtev figure in v ostrem obračunu je kmalu položil orožje. Prvak je besnel, obtožil IBM goljufije in zahteval povratni dvoboj. A zgodilo se ni nič – Deep Blue so upokojili. Ni jih bilo malo, ki so menili, da so tako dvoboj kot tudi reakcije po njem le dogovorjena predstava za javnost.

Prva zmaga računalnika v klasičnem dvoboju s svetovnim prvakom pa nikakor ni prinesla konca šaha. Že 30 let prej jo je napovedal Mihail Botvinik, eden od pionirjev računalniškega šaha. Računalnik je pač orodje, ki se ga da s pridom uporabljati, igrati z njim pa ni več smiselno. Mimogrede: šele lani je računalnik ugnal najboljšega v goju. A to je že druga zgodba.