»Poglejte, to je zemljevid hekerskih napadov na naše računalnike, ki so se zgodili v zadnjih treh urah,« je rekel raziskovalec iz laboratorija za telekomunikacije na ljubljanski elektrotehniški fakulteti Jaka Cijan. »Samo v zadnjem dnevu smo doživeli že štiristo tisoč napadov,« je opisal obseg problema. Hekerski poseg v računalniške sisteme, ki je konec tedna presunil svet, je Cijan postavil v širši kontekst. »Z našim programom znamo določiti lokacije, od koder prihajajo napadi na naše računalnike. Najbolj dejavni so hekerji na Kitajskem in seveda v Evropi.«
Ko avto prevzame nadzor, nekdo pa prevzame avto
Evropa je bila polna utripajočih lučk. Dve je bilo videti tudi v Sloveniji. »Njihovi programi iščejo šibke točke v naših operacijskih sistemih. Ko jih odkrijejo, skušajo prodreti v sistem.« Je to početje kaznivo? »Vsekakor bi bilo lahko zanimivo za policijo,« odvrne Cijan. »A zavedati se je treba, da so hekerji dobro zavarovani. Večinoma uporabljajo javne naslove, na katere se priklopijo, in jih je zato nemogoče osebno identificirati. To bi lahko počel denimo tudi nekdo s prenosnim računalnikom, ki bi se zdajle, tule v avli, priklopil na naslov naše fakultete in ga zlorabil.«
Stali smo sredi avle fakultete za elektrotehniko, kjer so včeraj, na svetovni dan telekomunikacij in informacijske družbe, potekali interaktivni poskusi in predavanja. Skupine študentov in mentorjev so predstavljale svoje projekte – od nadzora nad hekerji do nadzora gibanja oči in merjenja obrazne mimike, da bi rekonstruirali počutje mimoidočih. Napredna računalniška tehnologija zmore analizirati podatke, pridobljene iz senzorjev, in jih prevesti v računalniški jezik. Tako lahko recimo avtomobil zazna, kdaj je voznik utrujen, in po potrebi prevzame nadzor nad vožnjo. Ali pa nas domači računalnik zgolj nagovori v pravem tonu – glede na to, ali smo dobre ali slabe volje. Strokovnjaki za informacijsko tehnologijo napovedujejo, da bo z digitalizacijo osebnih življenj in družbe naša prihodnost »znanstvena« in »fantastična« obenem.
Res pa je, da velike zbirke podatkov odpirajo tudi več priložnosti za zlorabe. Avtomobil zna v nevarnosti prevzeti nadzor nad vožnjo, a to lahko namesto avtomobila storijo tudi hekerji.
Preživetje v digitalni (r)evoluciji
»Kje so meje digitalne transformacije, si je težko zamisliti. Zgolj v zadnjih petnajstih letih se je mobilna telefonija razvila iz pojava, ki smo ga imeli za posebnost poslovnežev, do tega, da ima vsakdo od nas danes v žepu visoko zmogljivo računalniško napravo, polno senzorjev, ki o nas zbira vse mogoče podatke,« pravi profesor Janez Bešter, predstojnik laboratorija za telekomunikacije in vodja včerajšnjega dogodka. »Prepričan sem, da bo razvoj v prihodnjih petnajstih letih še hitrejši. Tehnologija bo v enakem obdobju napredovala vsaj za trikrat. Če smo si torej na začetku mobilne tehnologije težko zamišljali to, kar imamo danes, si je še težje zamisliti, kaj šele prihaja.« Profesor Bešter je prepričan, da bo tehnologija naša življenja spremenila na zelo raznolikih področjih, recimo pri transportu in logistiki, bančništvu, kmetijstvu, zdravstvu… »Osebne naprave znajo že danes analizirati naše zdravstveno stanje, srčni utrip, našo telesno dejavnost. Še malo, pa bodo zmogle analizirati krvno sliko. Podatke bodo izmenjevale z zdravstvenimi ustanovami in morda bomo nekoč lahko ljudi tako obvarovali pred grozečim infarktom…,« je navdušen Bešter. Podobno – individualizirano in ciljno – se bo lahko informacijska tehnologija vpletla tudi v kmetijstvo. Že danes je mogoče s senzorji, razmeščenimi po vinogradu, nadzorovati vlažnost ali kemijsko sestavo zemlje in rastlin. V takšnem avtomatiziranem kmetijstvu lahko računalniški sistem, če recimo nekje zazna plesen, naroči brezpilotnemu letalniku, da poškropi samo določeno rastlino.
Družba se bo morala naučiti, kako komunikacijsko tehnologijo prihodnosti uporabljati in kako se izogniti zlorabam. »Podatke bo treba zavarovati pred zunanjimi vdori in vsak posameznik bo moral razumeti, da mora tudi sam poskrbeti za lastno zaščito.« Vendar, pravi Bešter, to v zgodovini ni nič novega. »Vsaka industrijska revolucija je pred človeštvo postavila nove izzive, s katerimi se je bilo treba naučiti živeti. Kdor trendov ni ujel, je propadel. To je del evolucije.«
