Skratka, video nas niti najmanj ni prepričal, da gre za prenovo tržnice, ampak je pomembna le garaža in obnova Mahrove hiše. Predstavitev prenove tržnice je zelo zavajajoča, saj zatrjuje, da gre za prenovo tržnice, ki potrebuje garažo, čeprav je očitno, da naj bi se garaža gradila za potrebe predvidenega hotela Kresija. In očitno tudi hotela Mahrova hiša. Župan nam sicer zatrjuje, da bo Mahrova hiša s prizidkom namenjena mestni administraciji. Ne omenja pa, da administrativna zgradba potrebuje parkirišča za zaposlene in frekventne obiskovalce, ki v času poslovanja tržnice prihajajo z vsega območja MOL, in ne pove, da tudi za ta namen parkirišča ne zadostujejo.

Garaža pod tržnico je zastarel projekt. V Evropi skrbijo za mestna jedra, jih čuvajo in promet izrinjajo iz mestnih središč. V Ljubljani pa mestna oblast načrtuje gradnjo garaž v samem mestnem jedru, kar je v nasprotju s konvencijami, ki jih je podpisala tudi Slovenija. Če že hoče župan graditi garažo, naj jo gradi v grajskem hribu. Posebno še, ker se kaže potreba po parkiranju tudi za obiskovalce gradu. Z gradnjo garaže na Kongresnem trgu je nastala enormna škoda, ki ni uspešno izveden projekt, kot zatrjujejo v videu.

Garaža pod Kongresnim trgom je tudi tehnično slabo izveden projekt. V spodnji etaži garaže ob nalivih stoji voda. Popokale so stene okoliških stavb in nastala je ogromna škoda na uršulinski cerkvi, katere sanacija bo zahtevala ogromno sredstev. Poškodbe povzročajo tudi podzemni tokovi, ki se iz Tivolija in Rožnika stekajo v Ljubljanico. Garaža deluje kot jez, podzemni tokovi so morali najti druge poti, poplavljajo kleti okoliških stavb, tudi uršulinskega samostana, in izpirajo temelje, kar povzroča dodatno posedanje zgradb. Ne bomo poudarjali, da lahko dvigalo ob garaži uporabljata le prvi dve nadstropji, za potrebe gostov in zaposlenih v hotelu Cubo (solastništvo družine Janković). Okoliški prebivalci lahko najamejo svoj parkirni prostor le v zadnjih dveh najnižjih, vlažnih nadstropjih, do katerih ne vodi dvigalo. Tako je poskrbljeno za občane. Poleg tega je zaradi gradnje garaže uničena neprecenljiva kulturna dediščina, od gomilskih grobišč iz prazgodovine, obdobja rimske Emone do srednjega veka.

Pričakujemo, da se bo enako zgodilo na Vodnikovem trgu. Posledice bi bile na tem prostoru še hujše, ker je prostor manjši in kulturno bogatejši. Zemljina grajskega hriba že zdaj drsi, kar lahko vidimo na pločniku ob cesti pred grajskim platojem. Vode z grajskega hriba bi morale spremeniti smer, in ker predstavlja garažni zid prepreko, bi poplavilo temelje in kleti okoliških stavb, tudi semenišče in škofijo ter niz hiš pod grajskim hribom. Zaradi izkopa gradbene jame bi popokale stene zidov okoliških stavb. Semenišče je kulturni spomenik, katerega stene so razpokane že od potresa leta 1895. Izkop jame bi povzročil dodatne razpoke. Razpokane stene stavb se prve porušijo v primeru potresa. In ne smemo pozabiti, da Ljubljana leži na potresnem območju. Tu so tudi znamenite Plečnikov arkade, ki jih že zdaj spodjeda Ljubljanica, na drugi strani pa bi izkopali gradbeno jamo. Ne moremo si predstavljati posledic.

Apeliramo na župana in mestno oblast, da končno opusti zastarel in škodljiv projekt gradnje garaž pod tržnico, ampak naj se gradi garaža v grajskem hribu, ki bi rešila vse probleme parkiranja v središču mesta.

Marinka Kurilić

za civilno iniciativo Tržnice ne damo