V Franciji so po ponedeljkovem imenovanju 46-letnega desnosredinskega Edouarda Phillipa za premierja z današnjim dnem znana tudi imena vseh 18 ministrov, ki jih je določil novi predsednik Emmanuel Macron. Devet je moških, devet je žensk. Osem je velikih strokovnjakov iz civilne družbe.
Zunanji in notranji minister sta dosedanji odlični obrambni minister Jean-Yves Drian in lyonski župan Gérard Collomb, oba sta stara 69 let in iz vrst socialistov. Zlasti Collomb je Macrona odločilno podprl, potem ko se je ta lani postopno osamosvojil in zapustil vlado predsednika Françoisa Hollanda. Novi minister za pravosodje je 65-letni François Bayrou, ki je kot vplivni sredinski politik s svojo podporo omogočil Macronu zmago na predsedniških volitvah.
Velika trofeja za Macrona je 61-letni minister za okolje Nicolas Hulot, izredno priljubljen in načelen okoljevarstvenik, ki so ga vsi trije prejšnji predsedniki, Jacques Chirac, Nicolas Sarkozy in Hollande, zaman vabili v vlado. Včasih gre rado šele v četrto.
Obrambna ministrica bo Sylvie Goulard, ministrica za šport pa olimpijska prvakinja v sabljanju Laura Flessel. Ekipa je vsekakor zelo raznovrstna. Macron je lahko vesel tudi dveh ministrov iz vrst republikancev: 48-letni Bruno Le Maire, četrtouvrščeni na novembrskih primarnih volitvah desnice in Sarkozyjev minister za kmetijstvo, bo gospodarski minister, 34-letni Gérard Darmanin, vzhajajoča zvezda desnice pa finančni minister. To je po imenovanju Philippa za premierja še en hud udarec za stranko republikancev, ki jih skuša Macron pred junijskimi parlamentarnimi volitvami oslabiti, potem ko je večji del zmernih socialistov že prestopil v njegov tabor.
Obtožba o nožu v hrbet
Po imenovanju Philippa, ki je francoski javnosti manj znan, se je več drugih republikancev pridružilo Macronu. Ob možnosti, da bo njihova stranka izgubila parlamentarne volitve, po petih letih socialistične vlade nočejo čakati še pet let na ministrski ali poslanski stolček. Okoli sto petdeset lokalnih politikov iz vrst republikancev in nekaj njihovih poslancev je po imenovanju Philippa za premierja podpisalo poziv svoji stranki, naj zgrabi ponujeno Macronovo roko. Potem ko so v prvem krogu predsedniških volitev večinoma podpirali konservativca Françoisa Fillona, zdaj pravijo, da hočejo preseči delitve na levico in desnico ter narediti nekaj za Francijo. S Philippom so večinoma ideološko bližje Macronovemu liberalizmu, pragmatizmu in tehnokratizmu kot Fillonovemu konservativizmu, saj razen izjem pripadajo zmernemu krilu republikancev. Toda s Philippom bodo očitno morali v volilni kampanji nastopati proti lastni stranki, ki jih uradno še ni izključila. Nekateri v vodstvu republikancev so njihovo izjavo obsodili kot nož v hrbet njihovim kandidatom na parlamentarnih volitvah. A po volitvah bi lahko nov val zmernih republikancev prestopil k Macronu, ki jih bo vesel zlasti, če bodo poslanci.
»Dejal sem si, da je položaj tako poseben, da je treba poskusiti nekaj, česar še ni bilo,« je dejal premier Philippe. Kot posebno situacijo je najbrž mislil pomanjkanje politične volje za reforme. Vsekakor se Macron in Philippe s projektom sredinske vlade podajata v veliko avanturo, saj naj bi tako rekoč iz nič poskušala ustvariti kakih 300 poslancev (za večino jih potrebujeta 289). Če jima to uspe, pa bo njuna največja preizkušnja zakon o delu, kjer ju čakajo množice demonstrantov.