Trgovinsko politiko Evropske unije je sodišče EU postavilo na glavo. Evropska komisija je vedno znova vztrajala, da je sklepanje prostotrgovinskih sporazumov v njeni izključni pristojnosti, nacionalnim parlamentom pa v ratifikacijskih procesih ni treba sodelovati, saj je za to pristojen evropski parlament. Državam članicam je omogočala zgolj sodelovanje v sklepni fazi pogajanj, pa še to izjemoma. Ta podmena zdaj ne velja več. Sodišče EU je namreč na podlagi prostotrgovinskega sporazuma med EU in Singapurjem pri potrjevanju vseh prostotrgovinskih sporazumov EU dalo večjo težo nacionalnim parlamentom. Presodilo je namreč, da trgovinska politika ni izključna pristojnost evropske komisije. To zdaj pomeni, da bi že ena sama zavrnitev katerega od nacionalnih parlamentov držav članic pomenila, da celoten dogovor ne bi veljal v EU, četudi bi ga ratificirali vsi drugi nacionalni parlamenti v članicah.
Udarec za evropsko trgovinsko politiko
Sodišče je takšno odločitev sprejelo, ker Evropska unija nima izključnih pravic, da bi sklenila dogovor, ki ureja vprašanja tujih investicij in spornega načina razreševanja sporov med investitorji ter državami, ki poteka zunaj pristojnosti nacionalnih sodišč. Čeprav se sodba sodišča iz Luksemburga nanaša na prostotrgovinski dogovor med EU in Singapurjem, bo veljala kot precedenčna sodba za vse druge prostotrgovinske sporazume. Zaradi sodbe bo še bolj težavno postalo potrjevanje prostotrgovinskega sporazuma med EU in Kanado, ki je bil lani podpisan šele zatem, ko so države in regionalni parlament Valonije dobili dodatna zagotovila komisije o načinu razreševanja sporov z investitorji (ICS). Ena izmed koncesij evropske komisije je namreč bila, da so v ratifikacijske procese Cete vključili tudi nacionalne parlamente.
Sodba evropskega sodišča predstavlja močan udarec za komisijo Jean-Clauda Junckerja in evropsko trgovinsko politiko. Evropska komisija načrtuje sklenitev prostotrgovinskih sporazumov z osemnajstimi drugimi državami. Pogajanja trenutno potekajo z Mehiko in Japonsko. »Sodišče je s to sodbo dokončno potrdilo, da morajo o Ceti odločati države članice oziroma jo ratificirati državni parlamenti. Gre za zelo pomembno zmago, ki krepi demokratičnost potrjevanja sporazumov o prosti trgovini,« je dejal Andrej Gnezda, nacionalni koordinator gibanja proti tajnim trgovinskim sporazumom (TTIP, Ceta, Tisa).
Na vladi je, da izpolni svoje zaveze
Ob tem je spomnil, da je zdaj žogica na strani slovenske vlade. Državni zbor je namreč pred časom priporočil vladi, da sodišče EU zaprosi za mnenje o skladnosti sporazumov, ki vsebujejo sistem ICS, s pogodbami Evropske unije, če bo to vprašanje še relevantno, potem ko sodišče sprejme mnenje o sporazumu med EU in Singapurjem (kar je storilo danes). »V tem kontekstu je zelo pomemben poudarek sodišča, da o vprašanju skladnosti sporazuma s pogodbami EU ni razsojalo. Zdaj je torej na potezi vlada, da izpolni svojo zavezo in sodišče EU zaprosi za mnenje o mehanizmu ICS,« je poudaril Gnezda.
Današnja pomembna zmaga civilne družbe, ki je ves čas opozarjala na škodljivost mehanizma ICS, pa ni brez grenkega priokusa. Sodišče je namreč tudi presodilo, da so številna druga področja, denimo sporazumske določbe o trajnostnem razvoju in transportu, v izključni pristojnosti EU, kar je prav tako pomembna odločitev, a slednja gre v prid evropske komisije. Evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström je kljub neugodni razsodbi glede trgovinske politike EU našla pozitivno plat. »Sodba nam daje prepotrebno jasnost, kako naj interpretiramo pogodbe EU,« je dejala Malmstromöva. O tem, kako naprej, se namerava zdaj posvetovati z evropskimi vladami in evropskim parlamentom.
