Razrešitev direktorja FBI Jamesa Comeyja, ki je ravno zahteval dodatna sredstva za preiskavo ruskega vpletanja v zadnje ameriške predsedniške volitve, je bila s skoraj istočasnim Trumpovim srečanjem z ruskim zunanjim ministrom Sergejem Lavrovom že sama po sebi dovolj za vročično politično reakcijo v ZDA. Washington Post pa je zdaj prišel na dan z eksplozivno novico, da je ameriški predsednik z ruskim gostom v Beli hiši prostodušno delil obveščevalne informacije, označene z najvišjo stopnjo zaupnosti, prikrite tudi ameriškim zaveznicam v boju z Islamsko državo. Glede na položaj, ki ga zaseda, Donaldu Trumpu sicer ne morejo očitati kaznivega dejanja, saj predsednik sam odloča, komu bo zaupal določene informacije. Težava pa je po navedbah ameriških medijev, ki so se podali v lov za Postovim odmevnim razkritjem, v tem, da je šlo za podatke, pridobljene s pomočjo tretje strani (New York Times je danes poročal, da je bil to Izrael), ki ni dala dovoljenja za to, da bi jih Američani delili z Rusijo. Izbrskati jim je uspelo tudi, da se je Trump Lavrovu pohvalil z obveščevalnimi informacijami o terorističnih grožnjah Islamske države v povezavi s prenosnimi računalniki na letališčih oziroma krovih letal. Bela hiša je sicer nemudoma zagotovila, da Trump Lavrovu ni povedal nič takega, kar ne bi bilo že javno objavljeno. A je šel v svojem hvalisanju, s kakšnimi obveščevalnimi podatki razpolaga, očitno tako daleč, da bi lahko Rusija brez večjih težav izbrskala obveščevalni vir. Lavrovu naj bi namreč razkril kraj na ozemlju samooklicane Islamske države, kjer so bile pridobljene informacije o teroristični grožnji. Ker ZDA z zavezniki na eni strani ter Rusija na drugi na kriznem bližnjevzhodnem območju ne zasledujejo povsem istih ciljev, lahko Moskva takšno razkritje uporabi v nasprotju z ameriškimi.

Zapravljanje zaupanja

Če drugega ne, je Trump po mnenju političnih analitikov v vrsti svojih nespametnosti storil še eno, namreč zapravil zaupanje pri tistih, ki so doslej z ZDA delili obveščevalne podatke in informacije o svoji dejavnosti, prepričani, da ne bodo prišli v neželene roke. Ob pričakovanih reakcijah opozicijskih demokratov, ki ravnanje predsednika ocenjujejo kot »globoko vznemirjajoče«, »neodgovorno« in celo »strašljivo«, pa Trump vse hujši glavobol povzroča tudi republikancem. Bob Corker, vodja senatnega odbora za zunanje zadeve, je tako dejal, da bo morala Bela hiša hitro nekaj storiti, da se spravi pod nadzor in v red, ter dodal, da je Trumpova administracija trenutno v »spiralnem padanju«. Ko gre za tako imenovano rusko vprašanje, je to zelo očitno, saj se Trump z vsako novo potezo še globlje zavrti po njej. Začelo se je že pred volitvami s Paulom Manafortom, takratnim vodjo kampanje, ki se je diskreditiral kot politični svetovalec proruskega ukrajinskega predsednika Viktorja Janukoviča. Posebej obremenilna je za Trumpa afera z njegovim kratkotrajnim svetovalcem za nacionalno varnost Michaelom Flynnom, ki se je moral posloviti zaradi laganja podpredsedniku Penceu o svojih stikih z ruskim veleposlanikom v ZDA in ki sta ga zdaj ujela še sodni nalog za predajo dokumentacije o njegovih povezavah z Rusijo kongresni komisiji ter preiskava o prejemanju nezakonitih plačil iz tujine. V Trumpovem vse težjem ruskem nahrbtniku sta še njegova zdaj že bivša svetovalca Roger Stone in Carter Page, zgodba o razrešitvi Comeyja pa še zdaleč ni končana.