»Najprej sem pravzaprav opazila nenavadno veliko avtomobilov, ki so hiteli po cesti mimo hiše, in slišala opozorila o dimu. Skoraj sočasno sem dim tudi zavohala. Nato sem pogledala proti Kemisu in videla gost dim. Ogenj je bil tako močan, da je ožgal tudi drevesa za travnikom. Ko je eksplodiralo, pa si imel občutek, kot da ogenj buta že zelo blizu,« se je izbruha gromozanskega požara v vrhniškem podjetju za zbiranje in predelavo (predvsem nevarnih) odpadkov Kemis na Vrhniki danes spominjala Mira Dolničar, ki živi le streljaj od požara v naselju Sinja Gorica.
Kmalu po izbruhu požara so jim svetovali, da hišo zapustijo, vendar se je Mira – v nasprotju z bližnjima sosedoma – z družino odločila, da ostanejo doma. »Smo bili pa ves čas na zvezi s sorodniki, če bi bilo treba k njim,« nam je povedala Dolničarjeva, katere sin ima ob domači hiši tudi kamnoseško dejavnost in so se zato zbali ne le za dom, temveč tudi za delovne stroje. Na srečo njihova hiša ni bila prizadeta, saj je 256 gasilcev ogenj ukrotilo in preprečilo, da bi zagoreli najbolj vnetljivi odpadki v nerjavečih cisternah za posebno pregrado.
Uspešno hladili steno pred topili
Do najhujšega na srečo ni prišlo. »Je pa kar pokalo, ja,« nam je včeraj dejal vodja gasilske intervencije Boštjan Turk, zadovoljen, da sta se od množice gasilcev v intervenciji le dva lažje poškodovala. Pojasnil nam je, da je požar izbruhnil približno na sredini tovarniške hale, gasilcem pa ga je uspelo obdržati proč od najbolj vnetljivih odpadkov. »Hladili smo steno, tako da ni prišlo do pregretja in še večjega požara ter eksplozij, ki bi sledile. Raje ne pomislim, kaj bi se lahko zgodilo,« ni želel ugibati, kakšne bi bile posledice, če pri lokalizaciji požara ne bi bili uspešni in bi požar zajel tudi lahko vnetljiva odpadna topila v nerjavečih cisternah.
Med tem, ko smo se pogovarjali z njim, se je iz tovarne ponovno začel valiti črn dim. A ni bilo nič pretirano nevarnega. »Tako bo, dokler objekt ne bo saniran,« je napovedal in pojasnil, da je pričakovati še več manjših požarov oziroma prebujenih žarišč. Med čiščenjem in odstranjevanjem do tlečih ostankov namreč pride kisik in zato ti ponovno zagorijo. Turk je intervencijo sicer ocenil za uspešno: »Imeli smo kar precej vaj, tako da fantje vedo, kje je kaj in kje se lahko gibljejo.«
Kriminalisti so si včeraj že začeli ogledovati pogorišče, o vzroku pa še niso želeli govoriti. Tudi direktor Kemisa Emil Nanut nam je lahko povedal le, da je zagorelo v delu hale s trdimi odpadki. Pojasnil nam je tudi, da je objekt grajen tako, da so izlivne posode ujele večino onesnažene vode, ki je nastala, ko se je voda iz gasilskih cevi pomešala z nevarnimi snovmi in njihovimi hlapi. Po besedah Nanuta je ogenj zajel območje, kjer skladiščijo embalažo nevarnih snovi, olja, odpadne barve, zdravila, razpršilce, barve, lake, baterije in sijalke.
»Ta potok je mrtev«
Kar nekaj onesnažene vode je kljub temu odteklo v bližnji potok Tojnico, ki teče tik ob Kemisu. V potoku, ki se je zaradi požara čez noč segrel z enajstih na štirinajst stopinj Celzija, je bilo včeraj dopoldne postavljenih več pivnikov, na mostu čez potok pa je njegovo stanje zaskrbljeno opazoval predsednik ribiške družine Vrhnika Vladimir Mikec. »Ko sem bil prvič tukaj, je bilo ob potoku 10 poginjenih manjših rib in trije polkilski kleni. Ko so jih naši prišli pobrat, pa jih ni bilo več. Verjetno so jih oni (z glavo nakaže proti Kemisu, op. p.). Poglejte, v blatu se vidijo stopinje. Tam nismo hodili niti mi niti gasilci,« nam je dejal Mikec in razložil, da mora ribiška družina pobrati poginule ribe, jih stehtati in na podlagi količine in teže pobranih rib pripraviti odškodninski zahtevek. Zato je nekaterim v interesu, da poginule ribe že prej »izginejo«.
»Ta potok je mrtev. Poglejte, še črvi so pogledali ven iz zemlje in poginili. Kdo je tako pameten, da postavi takšno tovarno ob potok? V tem potoku, ki se izliva v Ljubljanico, je tudi več zaščitenih vrst rib z evropskega rdečega seznama: nežica, globoček, piškur in potočni kapelj,« je bil razočaran Mikec in dodal, da pivniki zadržijo različna olja, toda veliko nevarnih snovi je v vodi topnih in jih pivniki ne ustavijo.
Vrhnika v neprijetnih vonjavah
Kakšne daljnosežne posledice za okolje bo imel ponedeljkov požar, bo pokazal čas. Kratkoročne je bilo včeraj mogoče vohati že kakšen kilometer pred avtocestnim izvozom za Vrhniko. Kot nam je včeraj dopoldne pojasnil vrhniški župan Stojan Jakin, jo je občanom nekoliko zagodla jutranja megla, zaradi katere sta se dim predvsem pa neprijeten vonj počasneje razkajala. Včeraj je tako še vedno veljajo priporočilo, naj se meščani čim manj gibljejo na prostem, doma pa naj imajo zaprta okna.
Poleg ugotovitev kriminalistov, ki so lahko včeraj le delno opravili ogled pogorišča, bodo pomembne tudi ugotovitve državne enote ekološkega laboratorija z mobilno enoto (ELME). Vzorčiti so začeli ob sedmih zjutraj in menda kmalu zagotovili, da hujših posledic ne pričakujejo. Poveljnik štaba vrhniške civilne zaščite Viktor Razdrh je včeraj povedal, da prvi rezultati pregleda vode v potoku in neposredni bližini podjetja kažejo na manjše onesnaženje in prisotnost posameznih kemikalij, vendar pa so s postavljenimi pivniki preprečili večjo škodo. Popoldanske meritve so glede na razsežnost požara pričakovano pokazale povečano koncentracijo trdih prašnih delcev (PM10) ter živega srebra v okolici obrata. Preventivne ukrepe je civilna zaščita zato omilila, prebivalci so se lahko začeli prosto gibati, zaprto je ostalo le najožje območje 200 metrov okoli Kemisa.
Vrhničani včeraj niso delovali preveč panično ali razburjeno – razen nekaterih, ki živijo v bližini Kemisa. »To mi je župan pripeljal pred hišo. Malo več pišite o tem. Takrat nas je župan peljal v Nemčijo pogledat podobno tovarno. Vse lepo in prav, ampak tam je bila na samem. Hiše ponoči nisem zapustil, tako da sem lahko skozi okno dnevne sobe gledal to 'televizijo' (požar, op. p.),« se je včeraj hudoval obrtnik srednjih let iz Sinje Gorice, ki ni želel biti imenovan.
