»Ministrica za delo mora glede delovne zakonodaje najti uravnotežene rešitve – ne le take, ki so dopadljive sindikatom, ampak takšne, ki bodo v korist tako gospodarstva kot delavcev,« je prejšnji teden opozoril predsednik vlade Miro Cerar in ponovil zahtevo s koalicijskega vrha konec aprila, da mora ministrica na trgu dela zagotoviti več fleksibilnosti.
»Naše politike bi moralo skrbeti vse več revščine med zaposlenimi, nespoštovanje delovne zakonodaje, vse bolj razširjeno prekarno delo in nizke plače, ne pa reforma, ki v tem trenutku sploh ni potrebna,« pa meni predsednik ZSSS Dušan Semolič.
Slovenska zakonodaja med bolj fleksibilnimi v EU
»Čeprav delodajalci ves čas poudarjajo, da je slovenska delovnopravna zakonodaja nefleksibilna, pa številke kažejo popolnoma drugačno sliko. Indeks varovanja redne zaposlitve v primeru individualne odpovedi je namreč po podatkih OECD z reformo trga dela v letu 2013 s prej nadpovprečnih 2,39 padel na 1,99, kar nas po fleksibilnosti uvršča na visoko sedmo mesto v EU. Delovna zakonodaja je po tem indeksu med drugim manj prožna v Nemčiji, Avstriji in Franciji,« pojasnjuje izvršni sekretar pri ZSSS Andrej Zorko.
Po drugi strani pa so po oceni ZSSS še kako nujne spremembe zakona o inšpekciji dela in povečanje njegovih pooblastil. Čeprav je inšpektorat lani zaradi kadrovske podhranjenosti opravil skoraj desetino manj nadzorov, se je število ugotovljenih kršitev povzpelo na 33.360, kar je dobrih 2500 več kot leta 2015. Zlasti skokovito naraščajo kršitve na področju delovnih razmerij – od leta 2008, ko jih je bilo 5466, se je njihovo število lani povečalo na skoraj 12.000.
Lažjega odpuščanja ni več med predlogi
Da je slovenska delovna zakonodaja že zdaj dovolj fleksibilna, ocenjuje tudi ministrica za delo Anja Kopač Mrak, ki je že pred časom napovedala, da bo izmed sprva predvidenega trojčka zakonov na vlado poslala le predloga novel zakona o urejanju trga dela in zakona o inšpekciji dela, medtem ko bo zakon o delovnih razmerjih pustila pri miru. Ta zakon je najprej predvideval odpoved pogodbe o zaposlitvi »zaradi pomanjkanja zaupanja oziroma medsebojnega neujemanja«, po ostrem nasprotovanju javnosti pa za sindikate prav tako nesprejemljivo redefinicijo odpovednega razloga nesposobnosti, po katerem bi bil lahko razlog za odpoved tudi za delodajalca neprimerno »ravnanje« delavca.
Delodajalske organizacije so nad napovedanim umikom sprememb zakona o delovnih razmerjih ogorčene, saj so prepričane, da je prav rigidnost zakonodaje vzrok za povečanje prekarnosti na slovenskem trgu dela. Pri tem opozarjajo, da so se pogajanja o spremembi delovne zakonodaje začela na podlagi marca lani predstavljenega dokumenta ministrstva Za dostojno delo, v katerem je bilo med drugim zapisano, da bi zaradi povečanega števila atipičnih oblik dela veljalo razmisliti »o preoblikovanju obstoječih razlogov za odpoved pogodbe in o morebitni potrebi po oblikovanju novih razlogov«.
Delodajalci grozijo s protesti
Pred današnjim nadaljevanjem pogajanj o reformi trga dela so na včerajšnjem skupnem sestanku delodajalske organizacije sklenile, da bodo še naprej vztrajale pri paketu vseh treh zakonov, torej tudi o zakonu o delovnih razmerjih in lažjem odpuščanju. »Če se to ne bo zgodilo, bomo zahtevali umik celotne zakonodaje in se, če bo ta vendarle sprejeta, pripravili na proteste,« je včeraj opozoril predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Borut Meh.
