Kanclerki Angeli Merkel, ki se je v zadnjih letih bolj poredko smejala, v zadnjih tednih ne manjka razlogov za veselje. Njeni krščanski demokrati (CDU) so presenetljivo zmagali tudi v največji nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in pri tem porazili glavno izzivalko na bližajočih se zveznih parlamentarnih volitvah, socialdemokratsko stranko SPD. CDU je v primerjavi s prejšnjimi volitvami pridobila skoraj sedem odstotkov glasov (33 odstotkov), SPD pa jih je izgubila skoraj osem odstotkov (31,2 odstotka). Rezultat, ki ga nihče ni pričakoval.
Nemci ne vedo, za kaj se zavzema Schulz
V SPD, s Schulzem na čelu, velikega razočaranja ne morejo skriti. Dan po volitvah so v stranki intenzivno iskali razloge za poraz. Načrtujejo spremembe v volilni kampanji, politični analitiki pa se sprašujejo, ali ni poraz v njihovi domači deželi že znak, da se Merklovi obeta še četrti kanclerski mandat. Izjave vodilnih v SPD dajejo slutiti, da podobno kot analitiki tudi sami ugotavljajo, da je Schulz preveč splošen in premalo specifičen v svojem programu. Anketa, ki so jo izpeljali v stranki, je pokazala, da skoraj 70 odstotkov volilcev sploh ne ve, za kaj natančno se Schulz zavzema. Poudarjati socialno pravičnost pač ni dovolj. Še posebno, ko gre Nemčiji gospodarsko tako dobro, kot že dolgo ne, SPD ne more igrati na karto ekonomsko razočaranih Nemcev. Je učinek Schulz dokončno izpuhtel v zrak? Se je v volilno kampanjo podal prelahkotno in s preveč oguljenimi frazami? Sam pravi, da po njegovih bogatih izkušnjah v politiki en poraz še ne napoveduje tudi naslednjega. A to je že tretji zaporedni poraz SPD na deželnih volitvah.
Gospodarstvo zamenjalo begunsko krizo
Po mnenju nekaterih analitikov je dosedanja socialdemokratska premierka v Severnem Porenju - Vestfaliji Hannelore Kraft izgubila zaradi napačno zastavljene volilne kampanje. Stranka je v ospredje postavila boj proti ekstremistom, proti ksenofobiji, volilce pa so precej bolj kot to zanimali gospodarska situacija v deželi, promet, šolstvo, vsakdanja varnost. Gospodarske razmere niso slabe, a prebivalci si želijo še več. Ker begunska kriza od podpisa sporazuma med EU in Turčijo ni več pogosta dnevnopolitična tema, tudi ne določa več predvolilne kampanje. V ospredje so stopila gospodarska vprašanja, kar je voda na mlin aktualni kanclerki, ki tretji mandat končuje z izjemno živahnim gospodarstvom. Na tej točki bo Schulz le stežka enakovreden protikandidat.
Po že tretjem porazu SPD na deželnih volitvah je za mnoge politične analitike dvoboja med Merklovo in Schulzem tako rekoč konec. Govorijo o nepremagljivi kanclerki. Merklova, ki je na volitvah leta 2005 presenetila takratnega kanclerja Gerharda Schröderja in za katero so le redki menili, da bo na položaju ostala tako dolgo, je bila po objavi rezultatov izjemno zadovoljna in dobro razpoložena.
Dan po volitvah je v Berlinu napovedala, da je po še zadnjih deželnih volitvah pred septembrskimi zveznimi nastopila nova faza v volilni kampanji, in poudarila, da se bo stranka za zmago borila enotno, tako kot doslej. Med ključnimi točkami programa CDU za prihodnje vladno obdobje je izpostavila ustvarjanje delovnih mest v vse bolj digitalizirani ekonomiji, govorila je o inovacijah in izobraževanju. Dodala je, da je socialna pravičnost, ki jo poudarja njen protikandidat, prav tako pomembna, a da morajo biti na prvem mestu inovacije. Omenila je še notranjo in zunanjo varnost, uspešno integracijo beguncev in medgeneracijsko solidarnost. Je učinek Schulz zamenjal učinek Merkel?
