V Fiesi so pred hotelom Barbara domačini in stalni gostje desetletja privezovali svoje čolne, mandrač in plažo so v petdesetih letih udarniško zgradili delavci Premogovnika Velenje in nekdanje opekarne. Pomol ni bil urejen kot pristanišče, za priveze niso plačevali, a jih zaradi neurejenega stanja od tam tudi ni nihče preganjal. Vse do letos. Novi lastnik hotela Barbara ureja okolico, obalo in plažo in s tem tudi priveze. Večkrat je poudaril, da želi obalo očistiti nesnage in potopljenih plovil. Ko je lastnikom čolnov – del jih je domačinov, del vikendašev – poslal obvestilo, da morajo svoje čolne odstraniti, si je nakopal njihovo jezo.
Čolne dvignili na suho
Stalno je v Fiesi čolne privezovalo osem lastnikov. Med njimi je svoj štirimetrski čoln že petnajst let tam privezoval Toni Gerbec iz Ljubljane. Ko je na čolnu dobil obvestilo, da ga mora odstraniti, tega ni storil in se je želel prej posvetovati z odvetnikom. A preden mu je uspelo urediti vse stvari, so mu čoln z bagrom že dvignili na suho. »V Fiesi so od nekdaj obstajali privezi, da nikoli niso bili legalizirani, je najbrž krivo pomanjkanje interesa piranske občine,« meni Gerbec, prepričan, da bi prav občina sedaj morala odigrati svojo vlogo in domačinom ponuditi možnost privezov.
»Privezi se lahko dodatno uredijo, lahko se ta dodatna urejenost tudi plačuje, to nikoli ni bilo sporno. Za razvoj Fiese je do neke mere potrebna tudi dejavnost hotelirstva, vendar ne na način, da se tamkajšnjim domačinom in lastnikom nepremičnin jemlje nekaj, kar jim pripada že več kot 50 let,« dodaja. Na tem mestu s prstom kaže predvsem na novega lastnika hotela Barbara. Prepričan je, da z urejanjem okolice ne skrbi za dobrobit lokalne skupnosti, temveč za lasten zaslužek, in si zgolj pripravlja teren za svoje komercialne turistične priveze.
Aleksander Pinter iz družbe Eurotas Hoteli, ki ima v lasti hotel Barbara, zagotavlja, da ničesar ne počnejo brez ustreznih dovoljenj, številne očitke pa pripisuje slabi volji tistih, ki so sedaj izkoriščali praznino na področju neurejenosti obale. »Odstranitve se nismo lotili brez premisleka, brez posveta z ustreznimi inštitucijami, ki so si ogledale stanje na terenu, in ne brez pravne podlage,« pravi Pinter in izpostavi bistvo, ki jih je vodilo k temu: »Smo hotelirji in želimo imeti urejeno okolico, saj doslej ni bila.«
Na delu, kjer so bili sedaj privezani čolni, nameravajo z lastnimi sredstvi urediti vstop v morje, s katerega bodo lahko v vodo vstopali kopalci s športnimi rekviziti, kot so kanuji, manjši čolni in skuterji. Zagotavlja tudi, da je strah domačinov, da bodo tukaj uredili komercialne turistične priveze, odveč. Če bo občina kdaj tam želela urediti komunalne priveze, bodo pri tem konstruktivno sodelovali, še dodaja.
Občina: V Fiesi si ne želimo pristanišča
A na občini Piran očitno ne delijo želja domačinov in stalnih vikendašev po lokalnih privezih, temveč bi raje prisluhnili turistom. »Območje v Fiesi ni krajevno pristanišče, kot ga določa pomorski zakonik, in ni namenjeno oziroma prilagojeno privezu in shranjevanju plovil. Tisti, ki svoja plovila privezujejo na tem območju, to počno na lastno pest in odgovornost,« trdijo na občini Piran. Tudi v prihodnje tam ne nameravajo urejati pristanišča, si pa želijo na tem območju urediti pristajalni pomol za manjša potniška plovila, s čimer bi izletnikom in kopalcem omogočili obisk Fiese brez uporabe avtomobila.
»Za okrepitev pomorskega prometa in zmanjšanje pritiska na cestni promet v občini bi želela ob tem zagotoviti tudi določeno število dnevnih privezov za turistična plovila. Ali bi bila takšna rešitev okoljsko in družbeno sprejemljiva oziroma tehnično izvedljiva, bo občina preverila v okviru občinskega prostorskega načrta, ki je v pripravi,« pojasnjuje Slavica Tucakov iz občine Piran.