Še vedno je nekaj vztrajnih ljubiteljev bršljank in surfinij, ki sadijo uniformne zasaditve le ene rastline. A počasi in vztrajno dolge metre korit, zasajene z le eno rastlino, nadomeščajo drugačne, bolj pisane in razgibane kombinacije. Najljubšim rastlinam se ni treba odpovedati. Le zasaditev popestrimo z dodatki novih z drobnimi cvetki, pisanimi listi, s plezajočimi, dišečimi ali uporabnimi rastlinami.
Tradicija v trendu za sonce
Pestrost nabora surfinij, petunij in milijonskih zvončkov je tolikšna, da že s kombinacijo samo teh rastlin v skladnih barvah naredimo čudovito zasaditev. Še privlačnejša bo, če v kombinacijo dodamo listnate rastline, ki ustvarijo strukturo. Najlepše se podajo sladki krompirji, in sicer rožnatim odtenkom svetlo zeleni, oranžno-rumenim in rdečim pa temnolistni. Zasaditev bo še vedno med bolj zahtevnimi za vzdrževanje, ker potrebuje veliko vode, redno dognojevanje in čiščenje, da preprečimo razvoj nadležnih bolezni, kot so plesni ali pojav bele mušice, ki se zelo rada naseli na surfinijah.
Bršljanke na metre so trpežne in enostavne za vzdrževanje. Zasaditev bo še vedno trpežna, a veliko privlačnejša, če izberemo polviseče pelargonije, milijonski zvonček, bidens, dipladenije. Belim in rdečim odtenkom se lepo podajo sive barve dihondre, smilja in različne nižje trave za korita. Vonj pa dodamo s sivko, rožmarinom ali žajbljem. Ljubitelji pelargonij imamo na izbiro tudi veliko sort trpežnih dišečih pelargonij, ki se zelo lepo razrastejo, imajo privlačne liste in drobne vabljive cvetove ter omamno dišijo. Lahko dišijo po pomarančah, vrtnicah, borovcih, meti, kokakoli, jabolkih …
Vedno bolj priljubljena bolivijska begonija in njene izvedenke so odlična rešitev za sonce. Z zvončasto obliko cvetov, ki sami odpadejo, so prava atrakcija. Čeprav so čudovite same, se jim lepo podajo nižje gavre, mleček, angelonije, moljevec, medena trava, salvije, temnolistna tradeskancija.
Malo sence, malo sonca
Na Gorenjskem in Krasu se obuja zasaditve z nageljni. Žal le redko katera hiša ima optimalne pogoje za njihovo rast: lesene zračne ograje, ki se segrejejo, in vzhodne lege. Zato je tudi tu boljša kombinacija z drobno cvetočim mlečkom, cvetočo gavro, rožmarinom. Veliko sort begonij, predvsem gomoljnih, je najprimernejših za senčne lege. Ob njih se lepo podajo deteljice, praproti, hojhere. Največ barvitosti bomo na senčno lego prinesli s fuksijami, kjer po sistemu manj je več kombiniramo različne sorte pokončnih in visečih v barvno skladnih kombinacijah, lahko pa jim dodamo tudi okrasne koprive v skladnih barvnih tonih. Tudi teh imamo obilico na izbiro in lahko samo iz kopriv naredimo barvito in hvaležno zasaditev brez potreb po čiščenju.
Privlačno listnato zasaditev za senco in polsenco dobimo z deteljicami, hostami, koprivami, praprotmi. A zakaj ne bi v kombinacijo dodali tudi ljubkih listnatih lončnic, kot so difenbahije, čudežnice, kalateje, marante …, ki nam bodo hvaležne, če bodo poletje preživele na prostem. Le z loncem jih postavimo v kombinacijo, okrog njih pa normalno posadimo. Pazimo le, da pri zalivanju posebej zalijemo še lonec. Na senčno stran posadimo drobižke, kot sta priljubljena lobelija ali streptokarpus, h katerim kombiniramo mrtvo koprivo, drobnolistno koprivo, pijavčnico, hidrokotile, vodenke ali šaš. Dišeče bo v senci z dodatkom zlatega origana, pisanolistnega timijana ali mete.
Naj diši
Zasaditev naj ne bo le paša za oči za sosede in mimoidoče. Predvsem naj bo prijetna nam, naj bo barvno skladna z okoljem, s fasado hiše in po možnosti z zasaditvami v vrtu. Dodatno vrednost bo dobila z dišečimi rastlinami, ki tudi varujejo pred insekti ali privabijo koristne. Tako med cvetlice sadimo sivko, žajbelj, mete, timijan, origano, listnati česen, viseči grobeljnik, nepravo vaniljo, pa tudi uporabni ognjič in kapucinko. Če se katera od naštetih rastlin preveč razraste, mirno odrežemo posamezni poganjek in rastlina se bo obrasla tako, kot želimo.
Ključ do uspeha
Za dobro rast je nujno izbrati kakovosten substrat dobre teksture, ki rastlinam ponuja oporo, je odceden, a humozen, vsebuje hranila in zadržuje ravno prav vlage. Za surfinije, milijonske zvončke in bidens uporabimo specialen rahlo kisel substrat. Pri posodah brez rezerve vode poskrbimo za dobro drenažo, s filcem razmejimo substrat in drenažni material, kot je glinopor ali drobni kamenčki.
Kadar uporabimo zemljo, ki že vsebuje nekaj hranil, začnemo gnojiti po 4–6 tednih po sajenju z gnojili, ki poleg osnovnih hranil vsebujejo še vitamine in alge ter s tem omogočijo zdravo rast in bogato cvetenje. Že ob sajenju priporočam med rastline postaviti rumene lepljive ploščice, ki bodo privabile odrasle osebke nadležnih škodljivcev. Predvsem pri fuksijah in surfinijah proti belim mušicam ter pri pelargonijah proti metuljem, ki nam prinesejo požrešne gosenice.
Zdaj lahko že posadimo večino balkonskih lepotic. Pazimo le na ljubiteljice toplote, ki so najobčutljivejše: begonije, bazilika, mleček, sladki krompir. S temi počakamo, da se otopli in se temperature stabilizirajo.
Loreta Vlahović, univ. dipl. inž. agr., strokovnjakinja Kluba Gaia
