Velenjska družba Skaza za letos, ko zaokroža 40-letnico delovanja, napoveduje leto presežkov. Lansko leto so zaključili s 35,2 milijona evrov prihodkov, kar je v primerjavi z letom 2015 13-odstotna rast. Podjetje je od leta 2008, ko je doživljalo globoko krizo, zraslo za 4,5-krat, trenutno pa zaposluje 350 sodelavcev. Načrtujejo, da bodo letos ustvarili 38,5 milijona evrov. Zelo so ponosni, da do zdaj niso izgubili nobenega svojega partnerja, da ostajajo njihov razvojni partner in da ves čas povečujejo izvoz, ki znaša 90 odstotkov. Že ta mesec, ko bodo 25. maja tudi uradno proslavljali jubilej družbe, naj bi po neuradnih podatkih stopili na svetovno najpomembnejši trg čez lužo.
»Imamo izjemno intenzivno leto, v katerem si obetamo kar nekaj pomembnih poslovnih in tržnih prebojev,« pravi Tanja Skaza, direktorica družbe Skaza. So se pa pred dvema letoma odpovedali postavitvi tovarne v Srbiji, od koder naj bi oskrbovali ruski trg. Lani so povprečno bruto plačo v podjetju dvignili na 1689 evrov s 1515 v letu 2015, letos pa naj bi se ta že približala dvema tisočakoma.
Ta 40-letna družinska gazela, ki je bila leta 2014 prepoznana za zlato gazelo, najboljša gazela v savinjsko-zasavski regiji pa je bila tudi leta 2015 in 2016, je zelo mlada, saj so sodelavci v povprečju stari 32 let. Letos so že zaposlili 30 novih sodelavcev, predvsem s področja IT, razvoja in tehnologije. Medtem ko so lani zaradi ureditve novih poslovnih in proizvodnih prostorov na lokaciji nekdanjega Vegrada vložili 5,5 milijona evrov, bodo dobrih pet milijonov evrov vložili tudi letos, in sicer predvsem v digitalizacijo procesov. »Želimo biti med prvimi na poti v industrijo 4.0 oziroma pametno tovarno,« poudarja Tanja Skaza.
Proizvodnja je sicer v Skazi v celoti avtomatizirana, podprta z roboti in v veliki meri že digitalizirana, zato bodo več poudarka dali še digitalni preobrazbi podpornih sistemov, »kjer že delamo velike korake, predvsem v nabavni verigi in kontroli kakovosti«, pojasnjuje direktorica. Ves čas tudi dvigujejo odstotek reciklatov, iz katerih so njihovi izdelki. Trenutno delež reciklatov znaša 34 odstotkov, do leta 2020 pa naj bi predstavljali polovico vhodnega materiala. Dvignili so tudi vlaganja v izobraževanje sodelavcev, in sicer s slabih 92.000 evrov na dobrih 207.000 evrov.
Skaza je s svojimi izdelki prisotna na 56 trgih oziroma v pet milijonov gospodinjstev. Med nove ciljne trge je že začela uvrščati ZDA, države Bližnjega vzhoda, kot so Savdova Arabija, Združeni arabski emirati, Iran in zalivske države. V Nemčiji, Španiji, Franciji in skandinavskih državah, kjer so sicer že prisotni, pa so se osredotočili na konkretna podjetja, s katerimi želijo sodelovati. To je bila tudi osrednja tema sredinih pogovorov z vladno delegacijo, ki jo je vodil direktor Direktorata za gospodarsko in javno diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve dr. Robert Kokalj.
Tanja Skaza vnovič opozarja, da mora država predvsem z dejanji in ne le besedami stati za podjetniki in gospodarstvom, »ki so gonilo napredka v državi, ključni generator ustvarjanja BDP in celotne družbene blaginje. Ko gre za pokazatelje napredka na nacionalni ravni, je državi lepo kazati naše številke, do katerih pridemo s svojim trdim delom, trudom in prizadevanji naših zaposlenih. Ko pa gre za oblikovanje politik, ki naj bi sproščale pritisk na gospodarstvo z davki, prispevki, delovnopravno zakonodajo, pa smo podjetja spet prva, ki se moramo odrekati in od katerih država pričakuje rešitev. Na tak način podjetja ostajajo v krču in so zadržana pri naložbah za nadaljnji razvoj.« jpš
